|
Kerensa* -> K očetu ali ne? (26.1.2009 17:20:48)
|
Po 5-ih letih sva z bivšim možem (končno?) prišla do "debate" o tem, da bi moj starejši sin začel (postopoma) vikende preživljati pri njemu. Najprej enega (poskusno), naknadno pa glede na obojestranske želje in zmožnosti (živimo več kot 100 km narazen). V tem trenutku je to obema v interesu (predvsem mojemu starejšemu sinu), zato sem popustila (saj sem sama načeloma proti). Zgodbo okrog tega večinoma poznate, zato ne bom pisala vseh okoliščin (če pa katero kaj dodatnega zanima, da bi potem podala mnenje, naj pa kar vpraša - z veseljem povem), me pa zanima, ali vam "kapne" še kaj, na kar bi morala pomisliti, poleg:
- bivši mož nima sodno določenih stikov, temveč je v sodni odločbi zapisano samo "po predhodnem dogovorju z materjo" (zaradi grožnje izpred 5-ih let, da ga bo ugrabil/odpeljal čez mejo) - imam občutek, da se je sedaj nekoliko zresnil oz. dojel dejansko stanje, tako, da se tega ne bojim več, sem pa kljub temu še vedno previdna in bom s sabo dala samo zdravstveno izkaznico, osebne izkaznice oz. potnega lista pa ne.
- bivši mož nima vozniškega izpita - ker je sam predlagal, da bi za logistiko poskrbel on (prišel po otroka in ga tudi pripeljal nazaj), sem zahtevala, da vedno vozi njegova nova partnerka (katero sicer slabo poznam, vendar izgleda, da ima nekoliko več soli v glavi, kakor on - kljub temu pa sumim, da mu je dovolj podrejena, da bi mu prepustila volan - mu ga je namreč že) - naj zaupam ali naj za logistiko poskrbim sama?
- v "igri" je en vikend, torej od petka popoldan, po šoli, pa do nedelje zgodaj zvečer (v primeru logistike z njegove strani sem zahtevala, da je otrok v nedeljo do 18-ih doma, da ima še dovolj časa za priprave na naslednji šolski teden) - je časa za začetek (ta vikend) premalo/dovolj/preveč, da po 5-ih letih ponovno poskušata vzpostaviti (vsaj) neko komunikacijo na ravno oče/sin (ko sva se z možem razšla, je bil namreč moj sin še otrok, sedaj pa je takorekoč najstnik)?
- Mobitel bo imel sin s sabo in non-stop pri sebi, s polnim računom, seveda, prav tako oblačila in stvari, ki jih bo želel vzeti s sabo. Kakršnekoli kompenzacije s preživnino (znižanje zaradi vikend - stroškov) ne dopuščam.
- Zahtevam, da vem, kje bodo. To ne pomeni, da bom prišla v hišo njegove partnerke oz. njenih staršev, ampak to pomeni samo moj psihični mir. Jaz imam namen biti v Ljubljani, četudi pa si premislim, bom zagotovo nekje, od koder bi lahko v uri ali dveh prišla do otroka, če bi šlo karkoli narobe oz. drugače, kakor po načrtu.
Je še kaj? V "igri" je samo 48 ur in na trenutke morda res zapaničarim, ampak vseeno sem prevelika realistka, da ne bi pomislila na vse možnosti, pa čeprav minimalne. Poleg tega pa sem, kljub preteklosti, prepričana, da morata imeti vsaj možnost poskusiti. Če jima ne bo šlo, bosta to že sama ugotovila, brez mene (sta oba dovolj stara).
|
|
|
|