|
Gina -> RE: Bivsi partner, otrok...pa se kaj! (25.1.2009 16:57:36)
|
IZVIRNO SPOROČILO: bskrle
Si mama, ki skušaš narediti vse najboljše za svojega sina.
Povprečni moški verjetno ne zna in ne ve, kaj naj bi počel z najstnikom vsak dan.
Skratka on 350 dni v letu čisto lepo živi in v resnici, čeprav ima otroka v srcu rad, ne zmore in ne zna ustreči otroku, saj ga ne čuti tako kot ti.
So pa najstniki zelo dojemljivi za stvarnost in tvoj sin zagotovo vse stvari, ki si jih napisala ve in čuti. Vprašaj ga, kaj bi on rad in kaj misli, da bi bilo izvedljivo glede na lani. Kaj je optimalno glede na situacijo?
Mislim,da ste RRjevke že napisale dosti rešitev in skupaj s sinom, jih bosta tudi našla.
Tudi z moje strani čestitke za rd!
S temle se strinjam. IN glede na prvi odstavek zgoraj napisanega bi jaz naredila nekaj čisto drugega, kot večina. Neodgovorni človek se nauči odgovornosti zgolj tako, da mu jo naložiš. Da ga postaviš pred dejstvo in ne odstopaš. Torej bi rekla bivšemu, da ga otrok hoče videt, da joka, ker ni zihr, al ga bo videl ali ne, da ga ima otrok rad in ga potrebuje in da je prav da se vidita. Rekla bi mu, da sem vesela, ker je našel žensko, s katero je srečen, da želim, da se počasi tudi sin spozna z njo, kot se je spoznal z mojim novim možem, da razumem, da zato potrebuje nekaj časa, da nimam nič proti oz. da sem vesela, če gresta skupaj magari sama na morje, da v italijo hodit se mi ne zdi varno, ker sam ve, da z alkoholikom, ki te povrhu ne mara ni luštno in fajn niti varno biti, zato tega ne pustim, da bi bilo ful fajn, če obiščeta vmes še dedka, ter da bo otrok pri njemu od takrat in takrat in to cel mesec, ker bi edino tako bilo normalno in fajn, kar se otroka tiče in njegovih potreb. Pa da se o datumu lahko še pogovarjava. Da naj si vzame čas, da razmisli, kako bo to izpeljal, ampak da ti veš, da ga ima on rad in da ceniš to, da misli nanj in da ti je fajn, da bosta končno lahko skupaj, da je ta mali itak čist neproblematičen, ampak da svojega očita pa res mora videt, ker ga zelo pogreša....in da o tem ni debate ali pride v slo ali ne - torej da otrok pride. evo, nekaj v tem smislu bi mu rekla,potem bi mu pa pustila čas in bi ga počasi počasi in vztrajno pripravljala na to, da bosta skupaj. Ne bi sploh popustila in drugih rešuitev iskala. V vsakem primeru pa ne bi potem nič komplicirala, kam bi otroka peljal, (razen tele babice v italiji), ker važno je, da se oče sploh navadi biti z otrokom, da se ga ne boji, kako biti sam z njim in kaj z njim početi, ker navajen ga pa zihr ni, niti njegova ženska, se čisto premalo vidita. Ampak tole, da bo uredil s svojo žensko ni tvoj problem, je njegov in naredi to za njegov problem, preloži s tem ko zahtevaš, da gre tja to nanj - če mu ti rihtaš variante, kam s ta malim, npr. v egipt, potem ga spet razrešiš odgovornosti - ne delat tega, on mora biti fotr, on mora zrihtat. V tem primeru si bo moral organizirat ali prostor za en mesec, da bo imel kje bivati z njim, če bo njo izločil iz špila, ali pa mu bo to pretežko in bo moral otroka predstaviti tudi njej - kar je tudi čist ok. Preloži nanj odgovornost! Nepreklicno. Glede na vse napisano se mi zdi, da je pač toliko štorast in toliko neodgovoren, pa da nima občutka za svojega lastnega otroka, ne zdi se mi pa toliko, da ga sploh ne bi maral.
Jaz sem tolk zoprna, da bi vztrajala pri tem. Ne bi se pustila odgnat. Tudi ne bi pustila prestavljanja datumov. Če pa bi se človek po vsem potuhnil in ga ne bi bilo, bi otroku razložila čist po kmečko, kaj je na stvari in kako se reči odvijajo. Povedala bi mu tudi, da ni on kriv za to, pa na tiste njegove zakaje bi mu rekla, da je življenje pač pogosto nepravično, da ima vsak od nas ogromno reči nad sabo, ki jih mora prenesti, pa da smo lahko še srečni, da imamo boljšo usodo kot tisti v gazi, in da je sicer to, kar se mu dogaja žalostno, ni pa nemogoče za prenesti, ker je še vedno iz veliko strani zelo ljubljen človek in da to, da oče ne naredi vsega zanj, kar bi moral, ne more biti pogoj za njegovo srečo, da se mora usmeriti na to, kaj vse v življenju ima fajnga, ne pa na to, česa pa res nima.
Prenesi odgovornost na fotra! Ne mu je še vedno odvzemati in ti početi reči namesto njega. Ne se več pregovarjati. Postavi ga pred dejstvo. Srečno!
|
|
|
|