ronja
|
Moj lubi je iz Fimota - jaz ne maram zlata, Fimo mi je pa zakon . Ni pa mož, hehe. Res je iz mesa in krvi, ampak je tako lepo oblikovano, hehe. Sicer pa: vse našteto, pa še kaj zraven . To, da me ima res rad, da mu ni problem kaj naredit namestno mene, če vidi, da sem zmatrana, recimo. Da ni ego, da se z njim da pogovorit. Da lahko računam nanj, da se lahko 100% zanesem. Da verjame vame. Da me objame, ko vidi, da to rabim. Da se mu zdi normalno, da oba skrbiva za gospodinjstvo in če skuha, tudi pospravi za sabo. Da ima rad otroke, da se rad ukvarja s tamalima, da mu to ni neka kazen, ampak to naredi z veseljem. Da je iskren in pove tako kot misli. Da sem jaz lahko iskrena do njega, ker vem, da me ne bo obsojal, čeprav nimam prav. Da me spodbuja pri mojih hobijih in tolerira gore knjig, recimo. Da se tako po otroško razveseli, če mu naredim kako veselje, ne pa da jemlje vse kot samoposebi umevno. Da še vedno oba pogrešava cartanje, če kdaj ne moreva spat v isti postelji (razlog je tavečja, ki se je odločila, da ne bo spala sama, vsi 4je pa ne moremo bit v najini 110cm postelji, ker je prenevarno za dojenčico). Da mi je seksi in da mi je seks z njim noro dober. Da se lahko zjokam pri njem. Da se mu ne zdim trapasta, če to naredim. Da pove, če mu kaj ni prav, da mi ni treba silit vanj z vprašanji. Da se vedno da najt nek kompromis, da mi da varnost, da vem, da ni vse iz danes na jutri. Da on skrbi za nekatere stvari, za katere jaz ne znam, da vidi to, za kar skrbim jaz, pa mu ni samoposebi umevno. Da se potrudi in imava podoben smisel za humor, da se še vedno lahko skupaj nasmejiva do solz, sploh kadar sva zmatrana do onemoglosti. Ker je glas razuma, kadar se preveč zasekiram za kako malenkost. Da se strinjava oz. imava zelo podobne poglede na mnogo stvari (vzgojo, družino, otroke, življenje, varčevanje, denar, izobrazbo, delo...), pa močno olajša vse skupaj. Fino je, ker sva iz istega poklica, meni bi manjkalo, če ne bi razumel, kaj delam in obratno. Pa da mi ob njem res nikoli ni dolgčas, pa tudi če samo v postejli leživa in se pogovarjava ali pa bereva en zraven drugega... Meni je namreč zabavno, ko mi pove, kako dobro me je naučila , ker npr. jaz njo opozarjam, zakaj je pustila umazan krožnik na mizi... hehe, tweed, pri nas pa zdaj to počne najina tamala: ga skomandira: tutu - tutu - krožnik je treba pospravit iz mize v tutu stroj. No, meni je prav, hehe. ...bil sm že platina.... hotla si kič.... Jap, to bi pa moj prvi lahko pel... J* ga, vsak hoče svoje... Obstaja še en: "v kiču mi je lepo".
|