julam
|
Ej, Skuštrana, def si zmagovalka!!!
Ja, jest se tolažim, da smo vedli, v kaj gremo, zdaj pa itak ni poti nazaj. Ampak je precej odvisno od mamice. Jaz imam moja2 fatnka ful rada, celo sem se jima predala, večino svoje energije, misli, časa usmerim in posvetim njima (ker si to želim). Res smo navezani en na drugega. Ampak na samozavesti mi pa zmanjka kar veliko. Že vnaprej me je strah, kako bom, če gre mož npr na službeno pot, al pa že, če ga ni en cel dan do noči. Ne zaupam si, potem pa paničarim. Pa potem itak gre in ugotovim, da je najbolje, če smo sami 3, takrat me ubogata, imamo svoj ritem, svoj red, pravila, ki sem jih jaz določila in jima jih privzgojila. In nikogar ni, ki bi nam mešal štrene. Ja, mogoče se sliši čudno, ampak tko je. Ampak to vedno ugotovim šele, ko dan mine, prej pa vedno panika. Ah, taka pač sem. Upam, da bodo leta prinesla svoje...
|
Natisni
. 
Mene ni toliko skupaj,se mi kr smiliš.
