nejcko
|
Trenutno osebno te krize še ne občutim, me je pa vseeno strah, kakšna prihodnost nas čaka - predvsem me je strah za prihodnost otrok. Pri tem mi je popolnoma vseeno, ali je kriza umetno narejena in preko medijev 100x prenapihnjena in hkrati priročen izgovor za številne svinjarije kvazi menđerjev, ker je to za navadne smrtnike povsem irelevantno. Dejstvo je, da se nekaj dogaja, dejstvo je, da se delavce odpušča, dejstvo je, da nas večina živi na zelo majavih tleh ... če v tem času en direktor uživa v Dubaju na ta račun, vsem nam, sploh pa njegovim odpuščenim delavcem, to v nobenem pogledu ne zmanjšuje resnosti situacije, v kateri smo se mi/oni osebno znašli. Popolnoma se strinjam z Volgo in tudi jaz sem kar zgrožena, ko vidim, kako nekatere/-i tako vzvišeno in povsem indiferentno govorite o tej krizi. Tukaj smo bolj ali manj vsi eni navadni smrtniki in vse nas bo slej ko prej zadelo. Do takrat pa imam vsaj jaz v glavi nenehno zavest, da iti s slabega na dobro je povsem enostavno, pasti z dobrega na slabo pa je zelo hudo. Pa kakorkoli že to dobro kdo pojmuje - dejstvo je, da smo več ali manj zadnjih dvajset let večinoma vsi kolikor toliko dobro živeli in dejstvo je, da so od tega imeli nekaj tudi tisti na dnu. Naj pojasnim: dokler gre večini ljudi v neki državi kolikor toliko dobro, dobro laufajo tudi vsi državni socialni transferji za socialno najšibkejše, ljudje so pripravljeni priskočiti na pomoč, so odprtih rok, marsikaj podarijo itd., torej lahko vsak na svoj način pomaga socialno najšibkejšim. Ko je enkrat večina državljanov socialno šibkih, se zmanjšajo tudi državni soc. transferji, raznih dobrotnikov je vse manj, ker ljudje niti zase nimajo več, kaj šele da bi lahko pomagali drugim. Torej se krog revežev avtomatično poveča. Zdaj bi se pa navezala še na Brisačkarco; tudi jaz mislim, da stvari preveč poenostavljaš in jih jemlješ preveč z levo roko. Prvo kot prvo moraš vedeti, da niso vsi ljudje ti in vsak ima za seboj svojo življenjsko zgodbo. Lahko je govoriti na pamet, kaj vse bi ti naredila, ampak, ampak, kot sme že napisala, preveč različnih usod je, da bi bil tvoj recept lahko univerzalen. Pa bom šla kar po točkah: - prodaja avtomobila: so ti že punce odgovorile, da to pač ni tako enostavno. Tudi mi2 prodajava že več kot en mesec avto, ceno sav že ful spustila, pa kupca ni in ni. Ja, lahko bi ga prodala posredniku za đabe ... kaj pa potem? Ker nameravamo kupiti večji avto, bi tega raje čim bolje prodala, ker toliko pa spet nimava prišparanega, da bi si ga lahko privoščila brez da dodava prodajno vsoto tega avta. Poleg vsega, prodati avto pod ceno res ni problem, ampak danes biti brez avta je skoraj nemogoče. In ravno ti se ustiš, kako bi prodala oba avta, ravno ti, ki se voziš vsak dan na delo par 10 km Pa ti imaš mogoče še dobro javno povezavo, kaj pa tisti, ki je nimajo!? Če se ne motim, si tudi ti precejšnja zagovornica fleksibilnosti in mobilnosti pri iskanju službe! Vidiš, kako hitro lahko recesija prinese en eksistenčni problem: ni avta ni službe ni plače = revščina. - iti za kelnarco: jah, veš koliko brezposelnih bo v tej recesiji in misliš, da boš edina pripravljena iti za kelnarco??? Ha ha! Malo morgen. Poleg tega, zaradi recesije tudi oštarije ne bodo več tako polne, kot so zdaj, pa že zdaj, razen v trg. centrih, niso pretirano. Ker srednjega sloja ne bo več, se bo zmanjšalo povpraševanje tudi po drugih "kadrih" ala varuška, gospodinjska pomočnica, likarica itd. Možnosti honorarnega zaslužka bodo vsekakor manjše kot v nerecesijskem času. Poleg vsega pa nis(m)o več vse mlade in atraktivne , da bi lahko bile kelnarce. Zmagale bodo torej najboljše - srednji sloj in prihranki: veš, našo družino bi lahko uvrstila v srednji sloj, sploh moja starša. vse življenje sta varčevala, zdaj pa jima je tale finančna kriza požrla toliko denarja, da ti slabo rata. Ogromno sta imela v skladih, delnicah in drugih finančnih naložbah ... vse je šlo v nič. Tudi moji prihranki v skladih so šli pa-pa, banka je celo zamrznila izplačila, tako da niti ven ne morem pobrati tistega, kar je še ostalo ... ne vem, kako ti varčuješ, ampak ogromno ljudi je na isti način zgubilo ogromne denarje. In niso nič krivi ... še manj so bili brezbrižni in zapravljivi ... Jah, lahko je biti pameten in reči, da na svetu ni vojne (saj Ruanda je valda nekje ful daleč ... pa še vojna je "čisto umetno" tam sprovocirana ...), medtem ko skozi okno gledam lučke, ki krasijo našo lepo Ljubljano
< Sporočilo je popravil nejcko -- 24.12.2008 1:08:36 >
|