ronja
|
pač če nekoga tako močno ljubiš, normalno da ga hočeš imeti zase.
Hm, po moje če nekoga zelo močno ljubiš, hočeš, da je srečen... In se trudiš za to. To, da nekoga hočeš zase in vso njegovo pozornost usmerit vase, ni ljubezen, to je bolj posesivnost (ljudje to radi mešajo, ampak sta to zelo različni zadevi...)
Po moje bi znala imet problem tudi, ko boš imela sama otroke, ker se bodo tam ti problemi spet pojavili, če bo tvoj partner dober oče (in če jih ne boš prej razčistila pri sebi). Večina bo zdaj seveda rekla, da ne, ker bodo otroci tvoji in ne boš ljubosumna nanje, vendar to ni nujno - moja mama je na nas (no, v bistvu v gl. na naju s sestro) bila, čeprav nam je biološka mama in smo živeli skupaj. Mali otroci pač prinesejo s sabo tudi zahteve - tudi po pozornosti in tako se pozornost, čas, energija in kar je še teh reči, lepo razdeli med partnerja in otroke. In seveda navadno partner potegne kratko, sploh če je otrok več. Ampak odrasel partner pač to razume, vidi, da ga ima drugi še rad, samo da pač ne gre živet enako z malimi  kot pa ko si svoboden kot ptiček na veji. Dobrega očeta pač NIKOLI nimaš samo zase - pa če so otroci tudi tvoji ali pa samo njegovi.
Te pa razumem, da si pač zdaj v obdobju, ko rabiš veliko pozornosti, rabiš noro zaljubljenost in tisti občutek, da si nekomu vse in si seveda zaslužiš, da vse to dobiš, vendar pa moraš vedet, da to tu pač ne bo mogoče. Očka tudi v bistvu rabi eno malo bolj zrelo žensko, ki bo lažje prenesla družinsko življenje in vse kar paše zraven, vključno s tem, da bodo njene želje včasih oz. pogosto za otrokovimi (lahko te potolažim, da to ni nič drugače, če so otroci tvoji - najine želje so trenutno zelo na repu naših družinskih aktvinosti - razlika je le v tem, da se zato ne sekirava). Ti pa rabiš uživat študentska leta in najt enega fanta, ki bo nor nate in se posvečal samo tebi, da ti malo nahrani tisti del tebe, ki to pač potrebuje. Saj nas je večina imela kako tako fazo . Potem to dobiš, prerasteš in odrasteš in komot deliš partnerja z marsikom (otroki, službo, hobiji, njegovo družino...)
Glede denarja ti svetujem delo prek študenta - če veliko delaš, lahko zaslužiš dovolj za preživetje, pa še kaj ostane za hude čase ali za darila ali razvajanje. In za pol sobe ali če vas je še več v eni sobi ne boš veliko plačala. Določena dela so dobro plačana (inštrukcije, recimo) in ura ali dve na dan se najde, vsaj zvečer gotovo nimaš predavanj, sicer so pa še vikendi tu (jaz sem ves čas delala, pa smo meli 40 ur predavanj in vaj na teden in sem na vse hodila).
Vsekakor ne ostajaj z njim samo zato, ker se tu počutiš varno - je sicer vse logično, glede na to, da dostikrat punce iščejo neko moško figuro v življenju, ki bi nadomestila očeta, ki ga ni bilo (zato se zagledajo v starejše moške, ki jim nudijo varnost, vendar pa starost prinese tudi svoje probleme, v tem primeru otroke).
Res ne vem, kako je, če nimaš doma, ampak ne boj se življenja: niso vsi najemniki bedaki, ki bi te iz danes na jutri ven metali (vem iz izkušenj ), da se zaslužit kak evro tudi ponoči (pa ne mislim nič moralno spornega ). Lej, mlada si še, nam baje vse rata, ker si pač upamo . Res še ni čas za pesimizem!
Saj bo šlo, brez skrbi! Jasno, da je težje, če nimaš nikogar tu, ker ne čutiš tiste varnosti, da se lahko vedno nekam vrneš - ampak da se in ni razloga, da ti ne bi uspelo, če se potrudiš!
|
Natisni
takoj bi šla če bi lahko 
