|
* Mateja * -> RE: rojeni v 24. tednu (3.1.2009 23:43:51)
|
Dolgo nisem tuki nič brala, kaj šele pisala, ampka zdej moram še jaz mal dodat ...
Najprej vsem srečno v novem letu, čim manj bolezni, pa čim več zdravja in sreče.
Mamica od Maše!
Ne obupaj!!!!!!!!!!
Kar dajete vi skozi smo dale vse mamice nedonošenčkov, sam eni so meli mal več, drugi mal manj težav. MOj je 28 tedenski, pa ima zdej že pasane 4 leta. In ti povem, da se še zdej velikokrat spomnim na bolnico in vse tiste grozne trenutke ko ne veš la bo al ne bo. Za mojega so mi ravno na 3. januarja 2005 rekli, da bo umru. kar tako, da so njegova pljučka tok boga, da mi niti respirator ne pomaga, niti 100% kosik, niti vse cevke in zdravila,... Hoteli so ga peljat v Avstrijo, pa ga na ECMO priklopit,...In takrat sem se odločila, da ga v bolnici krstimo. Domov sem šla čisto fraj, nisem vedela la ga bom še kdaj videla la ne. Ampka mi obračamo, bog obrne. In čez noč je naš Nejc prišel k močem in je "ozdravel" al kako naj rečem. In se je tako hitro rešil pol aparata. Smo pa imeli tudi mi kisik na domu, ampka tega se navadiš.
Skozi vse to sem ti hotela povedat, da ti drobižki dajo vse to skozi in se ves čas borijo. ker os tako majhni in nedozorjeni, jih napadajo vse možne bekterije in virusi, pa še kakšne prirojene napake, ampka oni enostavno ne odnehajo! So tako dribni in nebogljeni, ampka hkrati tako močni, da vse to prestanejo , veliko bolje kot mi zrevn njih.
MOj nasvet je tak, ko si zrevn maše jo spodbujej, se z njo pogovarjej, ne pa jokat in biti žalostna ker vse čuti. Bolečino izlij doma, na poti, zrevn nje pa bodi pogumna kot še nikoli. In Maša bo to čutila.
Boš videla da bo s časom vse ok. vem, da dnevi tečejo počasi, še predobro, moje je bil na intenzivni 2,5 meseca. In sem se ravno tako furala k njemu v Lj. Ampka takrat vse preneseš. Vse v upanju, da bo ok.
jaz držim pesti za tvojo Mašo in verjamem vanjo. Tudi ti moraš.
In če karkoli rabiš, smo tukej mame, da ti pomagamo, da ti svetujemo ali samo beremo.
Srečno!!
|
|
|
|