snikolina
|
No, ko sem glih še gor naj na hitro opišem kaj se mi je dogajalo.
v petek 16.1. sem imela PDP in brezskrbno odšla v P na CTG. Tam so mi rekli, da imam visok pritisk, kar se mi je zdelo čudno, saj imam običajno nizkega. CTG ni pokazal nič, vse mirno. Čez čas so mi zopet zmerili pritisk, ki je bil še višji kot prej in čez 10 minut še višji kot pred 10 minutami. tako so se odločili, da me bodo kar sprejeli in ob 13h sem bila v sobi-čisto šokirana in zelo prizadeta, sama. Moj se je trudil po najboljših močeh, da mi je stal ob strani, me tolažil in skratka vse kar spada zraven.
V ponedeljek dopoldne pa sem imela pregled in grem na UZ, kjer ugotovijo, da ima plod že 4122g in predvidevam, da je zdravnica hotela spožiti porod. Po UZ sem šla na wc, kjer sem opazila krvav izcedek. ampak nisem se obremenjevala s tem in grem nazaj na vaginalni pregled. tam mi zdravnica pove, da sem odprta 1 cm, čisto mehka in bo čas, da grem v porodno. Skoraj me je kap, saj mi ni nič bilo. Sem si mislila, če bo tako neboleče potem ni panike, bom že preživela. HAHA kako sem bila naivna.
No, okoli 14h so se začeli pa pravi popadki. V življenju še nisem občutila take bolečine. Šlo je samo še gor, niti premora več ni bilo vmes, samo popadki popadki in popadki. No, moj je bil z mano, me božal, lupčkal, dihal z mano, mi masiral križ, mi dajal obkladke na čelo, mi obračal vzglavnik, bil 10000% podpora. In zdej vem, če ne bi bil z mano, bi verjetno obupala in izdahnila tam. Imam namreč zelo nizek prag bolečine.
Torej odpirala sem se dokaj hitro in sem pričakovala, da bo že enkrat konec vsega tega ampak so ugotovili, da CTg ne kaže aktivnosti ploda. Anže pa se je cel čas premetaval. In so rahlo zapaničarili. So me premetavlai sem in tja na levo pa na desno stran. Vmes pa sem klela na ves glas in se zverinsko drla.
Okoli 21 ure sem končno dobila dovoljenje za iztis vendar otrok ni mogel ven. Med vsemi tem popadki se je Anže obrnil z obrazom navzdol in ni mogel ven. Bila pa sem odprta že 10cm. Potem so videli, da gre za življenje in so me odpeljali na urgentni CR, kjer so najprej morali Anžeta obrniti nazaj z obrazom navzgor in ga potegnili ven. Ob vsem tem so mi natrgali maternico z dveh strani in poškodovali mehur. Tudi krvavela sem močno in skoraj izkrvavela, saj kar nekaj časa niso mogli ustaviti krvavitve. Potem pa še panika, ker se nisem zbudila iz narkoze takrat, ko bi se morala. Moj dragi je k meni prišel šele ob pol polnoči, ko sem se končno zbudila. Zbudila sem se pa z vrečko in šlaufom v mehurju in čisto uničena. Šele v soboto sem se lahko zravnala, boli pa me še zdaj.
Še marsikaj je bilo ampak sem že zdej veliko napisala. Otrok verjetno ne bom več imela, saj sem za enega dala skozi dve obliki rojevanja. In povem vam: nikoli več. Pa tudi pri naslednjem lahko umrem, če bo plod spet velik, oni pa bodo hoteli spet vaginaln porod.
Upam, da res nisem katero prestrašila, ampak moj primer je res ekstremen.
Štručka pa trenutno veselo spančka.
|
Natisni
, sej zastopš sem baba 
in mamice 
imava dogovor, da se bo zgodilo čez dan 
,... 
... ker je bil star in trd 
