|
christiana21 -> RE: mamice 87,86,85letnik ŠTAJERKE (15.6.2009 20:56:31)
|
IZVIRNO SPOROČILO: mižek
IZVIRNO SPOROČILO: christiana21
Rodila se je 3 tedne prehitro, z veliko premajhno kilažo - 1370g. Na Ptuju je bila en dan, drugi dan pa so jo s helikopterjem prepeljali v Ljubljano v KC zaradi težav pri dihanju, nato so ugotovili, da se ji ni zaprl Botalov vod, potem pa so našli še zožano arterijo pri srčku, kar je Glorii onemogočalo prekrvavitev spodnjega dela telesa, to so operirali. Več kot en teden je še bila na kirurgijo, zdaj pa so jo dali na Pediatrično kliniko. Tam je pa katastrofa od katastrofe - odnos zdravnice do mene je na psu, totalno.
Kako to misliš, se ne obnašajo temu primerno, ali kaj, povej podrobnosti.Mislim ko to že slišim bi kar popenila, ti zdravniki si mislijo da so bogi in da si lahko privoščijo res vse kar se jim zlubi[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image]
Res boga,[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image] boga bebica, in boga mami in ati[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image] , vem da je glupo vprašanje ampak, kako prenašaš vse skupaj?
Kaj ti pravijo, bodo ostale kake posledice?
V MB pa je ne moreš spravit?Ker verjetno jo sedaj tudi malo vidiš, ali se vsak dan voziš v LJ?
Mala je imela še sondico, ker naj ne bi še vse obroke jedla po flaši. Jaz sem dobesedno bila prisiljena iti v Ljubljano in biti tam od 8.30, do 20.30, med tem časom naj bi jo hranila, previjala,... Lahko bi spala v Ljubljani, vendar sem rekla, da ne bom, ker bi rada nekaj bila tudi doma, in, da bova prihajala z Bogdanom skupaj tja vsak drugi dan (tor, čet, sob, ned), v pon, sre, pet pa pridem sama in pride Bogdan popoldan, da je ob meni. Na to me je zdravnica vprašala kaj sem počela ko še nisem bila z njim. Mislim halooooo, kaj jo pa briga...
Rekla je, da če ne bom vsak dan tam, mi male ne bo dala domov. Kako si lahko to dovoli? Trudila sem se jo previjat, vendar so jo sestre previle vsakič, ko bi jo morala jaz, zdravnica je predpisala hrane vsake 3 ure po 35 ml, ker mala ni mogla vsega pojest, ker je premala in prešibka, se je vmes utrudila in zaspala, prišla je sestra in jo začela za noge ščipat (ampak prav grdo je stisnila), da sem mala zbudi, zajoka in odpre usta in ji na grobo porinila flašo v usta, mala seveda ni pila, zato ji je vlila v sondico, da ji steče direktno v želodec. Mala je fasala še neko bakterijo, zato je imela vročino in je bila še dodatno utrujena, ker je bila bleda, jo je una krava od sestre spet ščipala za lička da mala dobi malo barve. Mislim halooooooo, rečt pa itak ne smeš nič. Potem sem se razjezila, zakaj je zdravnica rekla, da morem bit tam, ker kao mala sama je in, da jo previjam, če mala ne je vsega po flaši in tudi previjat je ne smem po vsakem obroku, in pametna zdravnica je spet našla neko obrazložitev, kao da sestram je bolj kot meni in ne vem kaj še. Na koncu sem se jaz začela od živcev trest, postala sem živčna, mala je bila preforsirana z hrano, zato je bruhala,.... Neka prijazna sestra (edina na oddelku) je povedala zdravnici, da naj ne forsira tako mene in male, ker mala še ni sposobna vseh obrokov spit po flaši in, da naj me pošlje domov. Tako sem lahko šla domov. Ampak težave z živci so ostale. Vem, da zdaj, ko mala je 10 ml po sondi bom spet morala bit tam in spet bojo nad mano izvajali pristisk. Že itak je rekla zdravnica, da bo mala šla na umetno hrano direkt v žilo dokler se ji želodec ne odpočije, potem jo bom pa morala spet jaz hranit, mala je pa danes dobila zadnjo dozo umetne hrane, zdaj pa gre spet samo na mleko.
Jaz morem pa bit v bolnici kao, da se NAUČIM MALO HRANIT IN PREVIJAT. To znam že zdavnaj (mi jo nekajkrat celo uspelo previt in nahranit, samo pač pojedla ni toliko, kot si je zdravnica predstavljala, da bo).
Posledic mislijo da ne bo, vsaj za malo, ne vem pa kaj bo z mojimi živci.
Zdravnica ne razume, da imam otroka že več, kot mesec dni v bolnici v Ljubljani, da sem več v Ljubljani kot doma, da mi je težko, ko gledam druge mamice kako vozičkajo in uživajo ob otroku, jaz pa sem brez svojega in, da NE MOREM VEČ.
|
|
|
|