ronja
|
kodrček, super ti gre in res je: kar ne ubije, jača! ne pusti se in ti želim, da si čimprej najdeš svoje stanovanje, da greš stran od vseh teh ljudi! Punca,ki je vprašala zaka sem se vrnala prvič --> zato ker se mi je joku,da se je pomenu,da je vse zrihtu,da bo bolš.. Pa ona tudi.. In sem naivno verjela.. Saj to ni narobe: prepričala si se, da to ni res in tako te ne bo nikoli grizla slaba vest, da si mogoče pretirano reagirala ali pa da sta se spremenila, ker veš, da temu ni tako. Osel gre samo 1x na led, a ne? Potem ga pogleda, vidi, da je še vedno ledeno, se obrne in gre stran. Tako kot ti. Predno se zapleteš v naslednje razmerje, pa si probaj čimbolj uredit probleme iz otroštva - ker dostirkat iščemo to, česar takrat nismo dobili... In potem lahko hitro preveč naivno pustimo ljudi zelo blizu, ker pač igrajo neko vlogo, ki smo jo v otroštvu pogrešali. To sicer ni nujno narobe, vendar jih včasih zato gledamo preveč nekritično in potem nas še oni prizadanejo - kar se ne bi zgodilo, če bi jih od začetka bolj realno ocenili brez tistega lačnega otroka v nas... Sama sem delala isto, se mi zdi, pri moji tašči: z mamo si nikoli nisva bili blizu in nikoli ni bila za moje pojme preveč materinska, nekak nisem čutila neke hude topline, čeprav me ima rada in se njej zdi, da je bila super mama, verjetno - no, zdaj je boljše, ne bova si pa nikoli prav blizu... In potem me je tašča kar nekak posvojila (ona si je želela punčko, pa je mela same sinove, jaz pa sem si želela mamo, ki mi bo recimo skuhala čaj, če bom bolana oz. take malenkosti... - čista simbioza, bi rekel človek...) NO, seveda se je stvar spremenila, ko sem rodila - kako presenečenje, a ne ! In to me je streznilo, da sem začela stvari gledat nekoliko širše - videla sem napake, ki jih prej nisem in videla sem, kaj določena lastnost prinese - dobrega in slabega... Tako sem postala malo bolj kritična do tašče in malo manj do mami. In zdaj se mi zdi, da sem bolj zrela in mislim, da je tisti otrok v meni odrastel in ugotovil, da ne rabi mame - nobene - da je srečen in zadovoljen. Imela sem pa velik motiv, seveda - mojo . Tudi ti ga imaš in sem prepričana, da ti bo uspelo, glede na tvoj karakter, ki se ne da in se bori, kar zelo občudujem, ker ni lahko postat tak ob takem otroštvu... Prosim, ne vzami tega kot slabo ali kot neko pametovanje, ker ti nočem nič težit in vem, da je moj primer nič v primerjavi s tvojim, ker mene nihče (ne mama, ne oče, ne tašča, ne lubi,...) ni imel grdo, kot so imeli tebe. Ampak včasih se podoben vzorec najde pri različnih stopnjah istega problema... To ne pomeni, da mora bit zdaj nezaupljiva do ljudi, samo da se postaviš na svoje noge in vidiš, da ne rabiš nikogar: ne partnerja, ne mame, ne nadomestne mame, da si srečna. potem boš gotovo izbrala takega, ki te ne bo imel grdo, ker boš vedela, da si lahko sama in to bo vedel tudi on in si ne bo niti upal probavat kaj slabega! Vso srečo ti želim in mirno lepo življenje naprej!
|