ronja
|
drgač pa ste men Ronja in taki kot ti fenomen-pa naj se sliši še tako naivno-od kje črpaš za svoj lajf, za to da se mata z lubijem tok rada, zato kar delaš z otroki, pa da lahko oprostiš in še in še...???? Mam tud dve taki kolegici in iskreno rečeno-js vsa občudujem, da tko lepo zivite!
napaka je nabrz v tem ker sklepam po sebi, in zase vem, da če ne bi poznala Boga, če mi Jezus ne bi bil zgled, ne bi tako moralno živela. Mogoče sem pa ena mala pokvarjenka, k je rabla, da jo Bog mal razsvetli
hihi, midva mava rada Dawkinsa, to je en tak fajn gospod, ateist, z veliko zanimivimi argumenti... in on enkrat prav fino pravi,"kaj torej verni pravite, da bi se pa kar vsi pobijali, pa kradli, pa varali, če se ne bi bali boga? Jaz ne ubijam, pa ne kradem, pa ne varam - ampak ne zato, ker bi se bal, da mi bo zato bog kaj hudega naredil - ampak ker jaz nočem hudega delat, imam svojo vest, ki mi to pravi..." Nekak v tem smislu in se podpišem pod njega!
Sicer pa imamo po moje vsi ljudje vest - nekaterim jo sicer v kali zatrejo, nekaterim ne dovolijo videt posledic njihovih dejanj in zato sploh ne vedo, da delajo slabo (če se spomnite tiste princese, ki je rekla, da če nimajo za kruh, pa naj potico jejo... - pa ni bila zlobna, samo ni vedela, kaj je to lakota...) in moraš bit potem res Buda, da to vseeno hočeš videt... Ampak na splošno mislim, da imamo vsi nek čut, ki nam pravi, da naj ne delamo hudega. So pa na različnih koncih sveta različne stvari smatrane kot hudo... Nekje je prevara višek vsega hudega, drugje pa normalno stanje in se zato nihče ne sekira - vprašanje, kaj je bolj prav . Ubijanja mislim da nobena vera ne podpira, pa tudi ateizem ne. Če pa so razlogi pravi, potem so vere navadno prve, ki pošljejo ljudi v boj (tu bi lahko dala res nešteto primerov, se verjetno strinjaš ).
Je pa problem v tem, da v različnih kulturah različne stvari različno prizadanejo - ampak dvomim, da te hoče tisti Afričan prizadet - on je pač navajen, da se pretirava, da se laže, da ti to itak veš (tebe pa prizadane zato, ker ne veš...) Z lažjo je zelo dvorezno: sama sem sicer pristaš resnice, ampak ne vedno za vsako ceno... včasih je laž boljša. lej, ti dam en primer, pa mi povej, če bi tvoj bog tole popolnoma namerno laž obsojal:
ko sem bila mala, mi je umrla babica (tista, ki sem jo imela rada in smo jo imeli vsi radi in je bila res fajn). to je bila očetova mama in vedela in videla sem, da mu je zelo hudo, pa moji mami tudi. Hotela sem ju nekak razveselit in sem napisala eno malo pisemce, ga dala v mini kuvertico, ki sem jo zgibala in odnesla to k njima in rekla, da je prinesel na balkon bel golobček od babi. Tam je pisalo nekaj v zvezi, da se ima fajn in da misli na nas in nas lepo pozdravlja vse skupaj... Ko sta dobila pisemce, sta se oba zjokala... malo sem bila zmedena, da zdaj sem ju p aše bolj razžalostila, ampak zdaj vem, da sta bila ganjena...
NO, takrat je prvič, da se spomnim, da sem prav namerno lagala (gotovo sem že prej kdaj, samo si nisem zapomnila) - naredila sem plan in čisto zavestno lagala. Ampak namen ni bil slab, pa navsezadnje tudi učinek ne... če bog to obsoja, naj bo s svojimi čistuni, kjer če, jaz bi bila rajši s takimi lažnivci , se mi zdi, da ima(m/j)o več srca včasih...
pravila namreč pogosto prinesejo obsojanje... To pa zatira tisto primarno ljubezen v človeku, ko gledaš drugega ne skozi to, kaj vse ti je naredil slabega, ampak skozi to, kdo je on in ti ni vseeno zanj. Saj si še vedno jezen nanj, ampak mu lahko odpustiš... In če je nekdo slab, si pač rečeš, eno gnilo jabolko, ne pa zaboj...
Sicer sem pa jaz mela srečo, da sem bila kot mala precej bolana in sem imela čas razmislit o vseh stvareh, o katerih navadno začneš razmiškljat šele kasneje... In sem si lahko oblikovala čisto svoj pogled na svet, ki mi je všeč in kar lepo dela . Pa v bistvu se mi je že kar precej stvari zgodilo in je veliko lepše, če vidiš pri vsaki stvari še pozitivne posledice... Lubi je začel o tem razmišljat malo kasneje, prej so se mu zdele te debate brezveze , ko je pa Dawkinsa prebral, pa kar gleda, kje bi našel koga za debatirat o tem - samo se vsi okoli naju preveč strinjajo, pa ni zabavno .
najbol všeč mi je pa tvoja izjava:"Če je Bog ljubezen je pa pr nas že dolgo doma." se podpišem.
hehe, ja, na to pa potem tudi tisti jehovi priči ali karkoli sta še bila, nista imela pametnega odgovora... Sta ugotovila, da sva izgubljeni duši, verjetno, pa sta šla naprej ... Midva pa sva se spogledala in nasmejala, ko sta šla:" Kaj misliš, da imata onadva koga tako rada kot se imava midva rada? Itak da ne, sicer bi bila zdaj s tistim nekom..." (bili so namreč prazniki)
meni se zdi, da imaš v vseh verah in v ateizmu dobre in slabe, da pa noben človek ni že v osnovi slab. Takega ga naredijo okoliščine, malo pa še karakter pomaga... Ampak včasih se življenje čisto drugače obrne zaradi malenkosti (vprašanje, če bi bil Hitler slab, če bi ga sprejeli na likovno akademijo, vprašanje, če bi bil moj dedek pedofil, če mu ne bi oče umrl, ko je bil še čisto mali in je mel neke čudne odnose v družini, moja mama bi se 100% drugače obnašala, če bi imela drugačno otroštvo, vprašanje, če bi bila moja tašča tako posesivna, če bi sama živela polno življenje, dobila drugačno doto iz otroštva...) Če gledaš ljudi tako, jim ni tako težko oprostit. Poskrbet moraš, da te ne prizadevajo naprej in naprej (tu se s Kristusom ne strinajva - jaz ne bi v nedogled nastavljala lica), ni pa treba, da jih zato sovražiš...
In ko moja mami pravi, da je važno, da otroke naučiš, da spoštujejo in da so pošteni, jo vedno takoj ustavim! meni to vsekakor ni prvo! Če jo naučim, da bo mislila s svojo glavo in delala po srcu, mislim, da se nimam kaj bat, da bi bila nepoštena in nesramna brezveze! Spoštovala bo pa tiste, ki si bojo to zaslužili! To, da moraš nekaj čutit, se mi zdi narobe - pri veri in pri vzgoji... Če delaš po srcu, po moje ne moreš kaj dosti falit in če bi potem nekega boga motilo to, da je nismo pošpricali z vodo, potem se mi zdi, da ima on probleme, ne pa tamala . Saj nismo taki pokvarjenci, da bi sicer pa delalli samo sranje, no
meni je bilo smešno, ko smo meli na faksu debate, pa so mi verne punce rekle, da jaz itak tako živim (sem se seveda takoj uprla, da to pa že ne, da midva spiva skup ), tak da verjetno je ta bog, če obstaja, malo bolj pameten kot pa so te dogme...
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. (poznam namreč nekaj parov, ki so čakali do poroke... Pa mi ni bilo čisto jasno, kako zdržijo, ko se začnejo ornk poljubljat, recimo...) K verouku pa res nisem hodila, tako da iz prve roke definitivno ne vem - moja starša sta bolj liberalca, če se slučajno ne vidi
