IZVIRNO SPOROČILO: Bethany

Orka, tvoj komentar glede moža mi je pa precej znan. Pa vse mamice, ki jih poznam, imajo enake probleme... Enostavno se jim ne zdi ali ne opazijo, da je treba še kej po stanovanju naredit, al pa da bi enkrat sami cel dan rihtali otroka... Pa moj je kr vredu glede pomoči, sam vse mu je treba rečt in namignat. Sam se nekak ne spomne ali ne vidi, kaj je treba naredit. Pol se pa men ne da vedno govorit in razlagat pa raje sama naredim. Ja, to ni vredu, bom vedna sama delala... Pa še to: medtem, ko se nam obrne življenje na glavo, vso prioriteto imajo otroci, se mi zdi, da pri moških je otrok pač še ena dodatna stvar v življenju, poleg vseh ostalih "pomembnih"... eh... to majo zgleda v genih... hehe!

IZVIRNO SPOROČILO: mojsoncek

smo pa pridne te dni... se vidi, da je bolj kislo vreme in imamo vec casa 

No, sem vem prisla povedat sledece...
Sem prav mocno presenecena in se vedno ne morem verjeti, da je lahko sedemmesecni dojencek lahko tako zascitniski do svojega velikega brata. Zgodilo se je vceraj, nekako takole: rihtali smo se za spat. Nejc je bil ze v pizami in pil mleko, mozek pa se je pregovarjal s tavelikim, da bi si obul copate in si sel umit zobke. Ker pregovarjanje ni bilo uspesno, ga je mozek zacel zgeckati. Najprej se je Anze seveda smejal, ko pa mu je bilo dovolj, je zacel cviliti. Nejc vse skupaj opazuje in ko je videl, da Anze "trpi", je vrgel flasko stran in zacel kricat. Mozek preneha z zgeckanjem, se spogledava (ces, kaj je bilo pa to) in Nejc utihne. Mozek za "test" se malo pozgecka Anzeta, ki seveda spet zakrici... in glej ga zlomka, Nejc spet "u luft". Uau. No, zadeve potem spet stecejo naprej po ustaljenem ritmu. Ampak, ko je prisel cas, da se mozek in Nejc poslovita in poljubckata za lahko noc, ni hotel Nejc mozeka niti pogledati. No, danes se spet lepo razumeta . Ja, neverjetni so teli mali otrocicki.

to bo to za danes od mene