blackcoffee
|
evo mene!
PREŽIVELA!!!
kaj naj vam rečem.... huh... bilo je vse prej kot lepo in lahko.
žal.
ja, glavniki so bili v mojih rokah. toda 14,5 ur, koliko sem se matrala v porodni sobi, sem bila na koncu že tako izčrpana, da nisem zmogla več slediti intervalom stiskanja.
zgodba pa je taka:
okoli pol dveh ponoči sem malo zakrvavela in tudi malo vode je odteklo.
kar kmalu so se začeli popadki.
med 05:00 in 05:30 so se vrstili že na 5 in 3 minute.
nisem več čakala. popokala stvari in smo šli v P. tam pregled, odprta 2 centi.
me vpraša babica po svojih željah; povem, da ne želim rezat presredka za nobeno ceno, da imam željo roditi s svojimi popadki in da bom imela glavnke, na to info sploh ni reagirala..., da ne dovolim predirat mehurja in da bi rodila na blazini po možnosti kleče - v alternativni sobi.
mimogrede... pručke v mb porodnišnici nimajo. imela sem dogovorjeno z eno deklico, da mi posodi podrodni stolček, pa ga je sama potrebovala, saj je tudi sama šla rodit v tujino. je.ba..
skratka.. ni blo stolčka, so bili pa glavniki in ostali rekviziti v sobi.
je rekla babica, uf, to bo ob 11h dete že zunaj!
jaja.. sanjaj!
odpriala sem se zelo počasi. ob 15:30h sem bila odprta 8 cm. totalno izčrpana, utrujena, dehidrirana.. navkljub pitju vode. vmes med popadki se mi zdi, da sem kar padala v neki trans. dosti sem se lahko gibala in hodila, kar mi je dobro delo.
no, takrat ob pol štirih popoldne, sem imela počasi tudi sama že vsega dovolj. vprašala sem babico v kolikem času lahko rodim, če mi da umetne. pa pravi v roku ure in pol.... daaaaaaaaaaaaj! sem rekla. gremo! 
punce... noro!
potem se je šele začelo!! lahko povem, da popadki kar bolijo, umetni pa še bolj. 
no, sledilo je, da sem se končno v celoti odprla, toda... deček se ni premaknil v kanal. nikakor. sem šla v bočni položaj.. aaaaaaaaaaaauuuuuuuuuuuuuuuuu to je svinjska zadeva - ampak učinkovita!!!
in začela se je glavica spuščati. pa zanimivo, saj sem pred tem bila v sede in v kleče položaju pa se ni premaknila nižje.  no, ta položaj je pripomogel, da se je otrok pomaknil do konca.
vse to se je dogajalo na blazini. potem je sledilo 15 popadkov takih, da sem nogo pokrčila in jo močno pritisnila k trebuhu. babica je računala na to, da bi laho na tak način porodila otroka. bolečine? - ne bi o njih.
žal, tudi v tem položaju ni šlo roditi. videlo se je, da se vagina boči, toda glavica nikakor ni mogla prodreti na plano. ko me je babica pregledala, je rekla, da se je napravil edem.. al kaj.. bilo je vse vneto in razboljeno. in notgranjost in zunanje spolovilo.
pa je nastala ekipa štirih. prišli so zdravnik, še ena babica in sestra. so me pogledali in me poslali na mizo. ja. na mizo! mene, ki sem tako pametovala, kako ni ok na mizi rojevat!
verjemite, da mi je v tistem trenutku bilo popolnoma vseeno kje, samo, da se boleča agonija konča.
komaj sem odracala do mize in sedla nanjo. mimogrede... ura je bila okoli 20:00h. 
legla sem na hrbet. pokrčila noge, se z rokami prijela pod koleni in ob popadku pritisnila noge močno k sebi. spomnim se, da sem ponovno opozorila, naj me ne režejo presredka!
no, pa je sledil MASAKER!
ljubi je bil pri moji glavi in nemočno opazoval dogajanje, me božal po laseh.
zdravnik, sestra in ena od babic so se mi istočasno vrgli na trebuh, druga babica pa je nadzorovala dogajanje med nogami. in ni bilo uspeha. potem so se znova in znova metali po trebuhu ob vsakem popadku. zgodilo pa se je le to, in ene tri krat ponovilo, da je tamalemu pogledala glavica ven za slabo četrtino, pa je potem ob popuščanju popadka zdrsnila nazaj v kanal.
dekleta, ...preživljala sem isusove muke. drla sem se kot zverina. nisem mogla, da bi bila tiho. in čisto vseeno mi je bilo.
ker je predolgo trajala ta 'predigra', se je oglasil CTG in sporočal, da je dete v nevarnosti.
pol pa so se razkurili. v enem popadku je bil otrok z glavico vuni, jaz pa sm mislila, da me bo konec.
ob naslednjem vdihu se je met vseh treh ponovil in končno, je sinek prigrmel v celoti na svet. rodila sem ob 20:25h.
takega poroda ne privoščim nikomur!!!
dobila sem dva okrasna šiva na spolovilu, in dva notranja. presredek je pa ostal cel.
šivanje samo, pa ni bolelo.
in bilo je res pravo olajšanje, ko je bil otrok zunaj. res, tako olajšanje nastane, da v trenutku pozabiš vse bolečine. 
tako. to je zgodba o glavnikih in črni kavici.
< Sporočilo je popravil blackcoffee -- 15.12.2008 19:38:54 >
_____________________________
Komaj čakam, da bo vročina sekala! :P
CEPLJENJE DA ali NE?
ARGUMENTI proti: http://www.svood.org/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
