 |
RE: Neverjetno,kajne
20.11.2008 8:28:47
|
|
|
|
moja malenkost
|
Samo nekaj bom povedala:
Ženske, ki niste dale tega skozi oz. niste bile pred tem, da oddidete z otrokom ali dvema stran od partnerja, prosim ne pametujte, ker nimate pojma kako je to težko.
Če si ti z nekom en del svojega življenja, z njim ustvarjaš neko prihonost in vse vložoš v to, tako svojo energijo kot prihranke, NE MOREŠ kar tako spokati čez noč in odditi. Kam, kako, s čim??? In pri tem misliš samo na otroke, ki pri tem niso nič krivi.
Jaz na srečo nisem imela izkušenj z varanjem, so pa bile oz. so še vedno pa druge težave, ki ne vem kako jih bova rešila. Ja, sem bila že na koncu in sem že pakirala kovčke, ampak kam z dvema majhnima otrokoma, kam? Starši nimajo prostora, sama nisem imela denarja.
Poleg tega mi je bilo nekaj najhujšega da bi otrokoma vzela zelo, zelo dobrega očeta, ki sta ga vajena videti vsak dan, ki ga obožujeta in on obožuje njiju. Da bi ju vpisala v drug vrtec, ker sta tako zelo navezana na svoje prijateljčke in vzgojiteljice, da bi ju odpeljala v popolnoma neznan kraj,.......
Moje mišlenje je, da če se le da se je treba potruditi in nekaj narediti za zvezo, ki zaide v hude čase. Ne pa takoj vržti puške v koruzo, že zaradi otrok ne. Hvala bogu enako misli tudi moj mož, zato še vstrajava in se trudiva iz dneva v dan. Včasih je boljše, včasih slabše, včasih lepo, včasih zelo hudo, ampak upam, da na koncu zmagava.
Sama sem to doživela kot otrok in najhuje mi je bilo, da bi enako naredila mojim otrokom. Še sedaj nisem pomirjena s tem, da sta se moja starša ločila. Še sedaj se sprašujem kako bi bilo, če bi ostala skupaj. Jaz sem bila na oba hudo navezana in to je bilo najtežje obdobje mojega življenja. Ko se nisem hotela odločiti pri katerem bom živela, ker sem se bala, da bo zaradi tega drug žalosten, ker sem celo otroštvo preživela s kufri v rokah in še bi lahko naštevala.
Seveda so tu tudi izjeme. Ko gre za kakršnokoli nasilje, fizično, psihično,.... pač ni za razmišljat. Takrat ni druge rešitve kot odditi.
Kot sem že napisala sama še nisem bila prevarana (vsaj ne da bi vedela ali slutila), vendar mislim, da če bi vedela, da gre zgolj za skok čez plot, za fizično zadovoljitev in ne čustveno, da bi se to zgodilo enkrat in se ne bi ponavljalo, potem mislim, da bi lahko šla preko tega. Težko, ampak bi po moje šla. Bi bilo treba veliko truda tako z moje kot z njegove strani, pa vendar se mi zdi vredno, že zaradi otrok.
Seveda, če bi se stvar ponavljala je druga pesem in tu ne bi bilo rešitve.
Ampak to je samo moje mišljenje. Hotela sem samo poudariti, da tiste, ki imate "idealne" možičke in "idealne" zakone (kar močno dvomim), ne pametujte pri vsakem spodrsljaju, da naj ga že končno vrže ven oz. spakira kufre in gre. To ni enostavno, sploh ni enostavno. Je nekaj najtežjega v življenja.
|
|
|
|
Natisni
A je to zdaj moderno ali kaj? 
) mogoče je bilo tako pri tebi, peugeot, lahko pa da še sam ne ve, kaj ga je motilo. vsekakor pa zdaj ve, da to ni način, ker preveč boli in po moje ni šans, da bi ti to še enkrat naredil... 
). 
