|
ronja -> RE: zakaj ne dojite (19.12.2008 16:48:22)
|
Detece sem prepričana da vama bo uspelo, ča pa ne pa tudi nebo konec sveta.
Točno tako! kako ti gre, detece? So solze že pozabljene?
sem prebrala, da da so vam v bolnici prpelali v sobo sitega dojenčka.
Ja, na IE je standard čisto drugačen kot sicer, nimaš kaj. Meni je bilo hudo, da mi ni nihče predlagal, da bi lahko probala dojit pred obrokom, pa da mi niso pustili večkrat vmes probat... Ker navsezadnje pa se je izkazalo, da mala ni bila bolana in sva se čisto brezveze matrali... Ampak je pa vseeno boljše, da so bolj previdni kot premalo... Tako da ne obsojam, samo povem, da če se kakšni zgodi, da ji dajo otroka na IE, da bo vedela takoj zatežit sestram, da bi rada probala dojit, saj je kolostrum zelo dober, sploh za take male boščke, s katerimi je kaj narobe... Jaz sem se spomnila naslednji dan, se mi zdi, ampak so jo že nahranili zjutraj in sem začela šele opoldne... Ampak če se ne bi sama spomnila, pa ne vem, če bi mi kdo predlagal - oz. ne vem, kdaj...
Ker pa je imela tako močan sesalni refleks da mi je na bradavicah naredila veliko grdih ra. Dojenje je bilo že tako boleče, da sem pri vsakem dojenju full jokala od bolečin.
Pri meni je bilo isto, sicer se je lepo prisesala, ampak bi bila pa non stop na joški - pa še poletje je bilo in je rabila veliko tekočine. Tako da sem prva dva meseca grizla v blazino, da ne bi stokala, medtem, ko sem dojila - zato se mi zdi narobe, ko pravijo, da dojenje boli samo prva 2-3 dni... mene je precej dlje... Ampak se je zrihtalo[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]. Upam, da se bodo tokrat bradavice prej navadile, ko so že enkrat dale to skoz - drugorodke, kako je s tem? Drugič tudi tako dolgo boli?
Ampak jokala pa mala ni, bila je ves čas zelo dobrovoljna, smejala se je oz. nasmihala in zgledala zelo zadovoljna,ampak sem se vseeno sekirala, če je dovolj, ker se pač ni redila po reglcih (se še zdaj ne, pa kaj naj, saj midva tudi nisva po reglcih, ampak malo bolj pri suhih - no, v normalnem stanju, zdaj nisem glih suha s svojimi 66 kilami...) - pa še mleko mi je teklo ful, da sva bila vsako noč oba z lubijem mokra. Ampak si pa čisto predstavljam, kako je, če pa tega ni, ker ko sem bila ful pod stresom in se je količina zmanjšala in sem se sekirala, ali je dovolj (čeprav mala še vedno ni jokala), ampak jaz sem bila čisto fuč. Se mi zdi, da je pa to težko razumet, če ne doživiš...
.Ko sem pa potem videla,da je Neža bolj zadovoljna in dobrovoljna,ker se je orng najedla mi je pa bilo res vseeno,da ne dojim več
ja, to je nekak najbolj važno, po moje. Da so otroci zadovoljni in srečni, pa kakorkoli že. Samo strah, da ne bi mogla naredit najboljšega za svojega otroka (karkoli pač - v tem primeru dojenje), je pač nekaj najhujšega za mamo, po moje... In zato se valjda vsaka sekira.
|
|
|
|