picola1
|
IZVIRNO SPOROČILO: aprilska34 V naši ljubi deželi še ljudje vedno bulijo v doječe matere, v atije, ki hranijo otroke s stekleničko, v družine z več kot dvema otrokoma, v temnopolte, v ženske, ki vozijo taksi, v vijoličnolaso mladino, v otroka, ki sredi trgovine izsiljuje...Malomeščani pač. Gre na živce, najraje bi jim povedal kaj sočnega- pa nima smisla. Jaz tudi občasno malo dlje gledam (buljim?) koga od naštetih...Pač nam je zanimivo, ker tega ne vidiš na vsakem koraku. Žal (ali na srečo) nismo neka ogromna država, kjer so takšne in drugačne stvari povsem običajne. Vendar nikoli si zraven ne mislim česa negativnega...Če že, si mislim:lej, kako je pa tole zanimivo. Moj mož je invalid brez noge, malo šepa, je malo manjši...in ko kam prideva, vidim, da naju ljudje gledajo...Eni vem, da si mislijo, kako je bogi, drugi si mislijo kaj zdrava ženska dela z njim, tretji si mislijo waw, lej zdravo žensko z njim, eni si mislijo oh, kako je čuden, spet eni nekaj tasedmega...Jaz sem se tega že navadila in mi je v bistvu vseeno. Vem pa, da sva v vseh primerih pa naj si mislijo karkoli že pač, zanimiva. Ker sva drugačna. Ker ne vidiš vsak dan takšnega prizora...In that's it. Zakaj bi se jaz sekirala zdej zarda tega? V tem dotičnem primeru bi pa jaz kot žena od tega očkata pomislila najprej to: O, madona, kar cela gostilna bulji vanj...poglej, kako jim je ta prizor lep in zanimiv...žal res malokrat vidiš kaj takšnega...Res sem vesela, da imam takšnega moža, ki je povrhu tudi tako čudovit očka! Vse je odvisno od perspektive iz katere gledaš...
|