ronja
|
Inštrukcije in prevajanje pa zame odpadejo, ker sem zgodovinarka in tukaj težko najdem tudi kaj honorarnega.
hehe, jaz sem biologinja, pa sem inštruirala matematiko in fiziko in to zelo uspešno (se lahko pohvalim, ker so res dokazljivi rezultati - to da nekdo naredi popravca s 4, recimo, se mi zdi velik uspeh , sploh če veš, kje je štartal/a...) Prevajala sem ravnokar ene čisto tehnične zadeve, o jedrskih elektrarnah, baje je bilo dobro prevedeno... Malo moraš bit včasih prilagodljiv, pa se lažje zvozi .
Pa ne bit tak negativno nastrojena glede teh vez: normalno je, da če sta dva enako izobražena, pa delodajalec enega pozna, bo vzel tega. če pa je drugi boljši, pa bo pač moral vzet boljšega. Ja, mogoče v praksi ni vedno tako, ampak midva z lubijem sva oba dobila delo brez kakršnihkoli vez, v naši skupini tudi nihče ni prek vez prišel not, razen tisti, ki so tu delali diplomo, če to šteješ pod veze (jaz bi to dala pod izkušnje). Bivša sodelavka je zelo hitro dobila delo v šoli, pa tudi ni bilo prek vez, kolikor vem... in bilo je v Lj.
ko bom brez službe oz. bom iskala novo, ker je ta za določen čas, bom hodila na razgovore, kot da veze nimajo nobene veze in se 100% potrudila in jim dala vedet, da v veze ne verjamem, če me bojo kaj takega vprašali. Ni nujno, da me bojo hoteli, jim bo vsaj malo žal ali pa bojo meli vsaj malo slabo vest pri tem, če bojo vzeli slabšega ali manj motiviranega . Želim si, da ko bi zapustila pisarno, kjer je vse že zmenjeno, da bi si rekli, madona, te je pa škoda. To je že nekaj.
Sicer pa meni vedno daje optimizem en mali dogodek iz otroštva: ko sem hodila v glasbeno šolo in čakala na izpit junija, hkrati z našimi izpiti pa so bili še sprejemni izpiti za naslednje šolsko leto, sem slišala, kako je ena učiteljica violine jamrala sodelavki, da je prišla k njej na sprejemni izpit ena strašno nadarjena deklica (slučajno sem vedela, kdo je to, ker je bila sestrica od moje najprijateljice), ona pa ima prostor samo še za enega učenca in ravnateljica je prijavila na to mesto svojega sina in seveda hoče, da on dobi to mesto... In da ne ve, kaj naj naredi, da seveda ne more vršt ravnateljičinega sina na sprejemcih, ker je to njena direkt šefica, ampak te punčke ji je pa tako škoda... No, jeseni, ko sem spet prišla v glasbeno šolo, sem videla to tamalo s kovčkom z violino, kako je šibala k tej profesorici. Nimam pojma, kaj je bilo s tistim ravanteljičinim sinom, niti me ne briga, se mi ne zdi pomembno, ampak dejstvo je, da je nadarjena punca lahko igrala in to je edino važno!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Pa se nobenemu ne zdi zamalo - to je pač treba naredit, če češ met en članek od kolega skopiran... 
Saj ne rečem, da je tudi kako knjiga o otrocih fajn met, ampak lepo vas prosim, nisem samo maternica na dveh nogah
