N _ B
|
IZVIRNO SPOROČILO: Adelina Sicer nisem nameravala odgovarjat, pa bom vseeno povedala svojo plat. Ko sem bila jaz 2. noseča pa sem si v nasprotju z večino nekako bolj želela še enega fantka. Nekako se mi je zdelo, da se bosta bolje razumela, imela bolj podobne interese, konec koncev bi tudi oblačila lahko v večji meri izkoristila od prvega. Vem, da si večina želi parček in mi ljudje ponavadi niti niso verjeli, da bi pa jaz imela 2 fantka. In ko mi je g. na UZ napovedal punčko sem bila nekoliko ne bom rekla razočarana ampak hm presenečena, šokirana, ma niti ne znam razložit. Ampak to je bilo tisti trenutek, mogoče še kak dan in ko sem sprejela sem bila pa že ful vesela, da bo punčka-kot bi bila, če bi bil fantek. In ko me je ena pol vprašala, če bom razočarana, če bi pa bil fantek, sem že rekla, da ja, ker sem se pač pripravila, da bo punčka. Ampak to bi dejansko spet bil tisti prvi občutek. Pa če sem zaradi tega slaba mama tudi prav, saj imam sedaj oba enako rada. Tako da je to pomoje tudi tvoj trenutni občutek in boš kmalu vesela, da nosiš še enega fantka. Si pač podzavestno pričakovala punčko, da bi dobila parček, kot si pač želi večina. In zato nisi slaba mama, če te bo ta občutek razočaranja minil in ga ne boš prenašala na otroka. Se podpišem. Zelo podobno je bilo pri meni, le da sem jaz pričakovala še eno punčko (1. je punčka) in ko so mi napovedali, da bo fantek so me preplavili podobni občutki, ki so zelo hitro minili. Zdaj je ta naš mali navihanček star 17 mesecev in bi mi bilo čudno, če bi bila punčka.
< Sporočilo je popravil N & B -- 11.11.2008 21:38:12 >
|