Piruri
|
Jaz sem bila zelo proti vrtcu, ko smo se odločali o tem ali naj jo dam privat ali v vrtec...in sem potem za par mesecev angažirala mojo mamo, ki se je preselila k nam...pol pa s 16-imi meseci v vrtec...neglede, koliko časa sem ji predtem posvetila (beri: veliko), sem iz tedna v teden opažala, da ji vrtec nudi drugo plat spoznavanj, ki jih doma v nobenem primeru nebi mogla ponudit ali prikazat...moram pohvalit vzgojiteljici, ki sta bili prvo leto s temi malčki, ker sta res zlata vredni... Naša je bila veliko bolna...zato sva bila lani (ko je imela 2 leti in pol), pred dilemo, če jo dava privat...in sva dobila eno prijazno gospo, ki je čuvala že enega fantka...in celo en teden smo hodili k njej, da se jo je naša pupa navadila...ampak mene so začeli najedati dvomi o tej odločitvi...nekako sem spremenila mnenje o pomenu vrtca na razvoj otroka, da mi je bilo res težko sprejeti odločitev...in sva jo pustila v vrtcu...in kljub temu, da je bila do letos več doma kot tam, s tem, da sem jaz ostala brez službe...hodi še vedno v vrtec in nebi menjala za nič na svetu...čez poletje sem jo imela tri mesece doma in sem opazila, da ji rabi malo "odklopa" pred mano, da če sva preveč skupaj, me začne jemati kot samoumevno, če je pa v vrtcu, je pa najina vez močnejša... Mene je kot otroka tudi čuvala sorodnica in sem v vrtec vstopila šele s 4. leti...še dandanes se spomnem, kako se mi je bilo težko vklopiti v tisto že formirano družbico... Tako, da bi na tvojem mestu premislila...mogoče bi razmislila o opciji polovičnega programa, ki ga lahko nato vseeno podaljšaš na celodnevnega...in v primeru, da opaziš, da se težje vklopi v ta ritem, ga vseeno lahko kakšen dan obdržiš doma in ga uvajaš postopoma... Odločitev konec koncev ostaja tvoja in vedi, da tisto, katero boš sprejela, bo najbolj pravilna...
_____________________________
www.by-ab.si
|