RE: se kdaj vprašate??? (Polna verzija)

Forum >> [Otrok] >> Vzgoja



Sporočilo


Mišni -> RE: se kdaj vprašate??? (2.11.2008 12:04:17)

IZVIRNO SPOROČILO: Gina

IZVIRNO SPOROČILO: Seven RR

IZVIRNO SPOROČILO: lenika

IZVIRNO SPOROČILO: Seven RR



Prav tako ne pričakujem, da se bo otrok zahvaljeval in vljudno odzdravljal, če mu ni.. Bo prišel čas ko bo to naredi iskreno, ne zato ker se to pač spodobi in ker bo potem okolica rekla, da je lepo vzgojen - kot kakšen robot, brez pomena.




Potem smo odrasli roboti. Jaz se ne strinjam, jaz sem mnenja, da je to del bontona.


A so otroci majhni odrasli?


Odzdravljanje je del bontona in ga moraš upoštevati zavoljo družbe, ap če ti je, ali ti pa ni. Če ti pogosto "ni", povzročiš, da te družba izloči in odpadeš kot knof od gat, ko sam rabiš karkoli od družbe, ker potam družbi enostavno "ni". Če ne odzdraviš povzročiš v sočloveku občutke nezaželjenosti in nesprejetosti, spraševati se začne, kaj ti je storil, da si do njega nevljuden. Brez smisla mu povzročaš slabo voljo in spravljaš sebe v položaj, ko se boš moral boriti za njegovo ljubezen. Na kratko, kompliciraš si živeljenje pri čisto nič zahtevnih, preprostih in z najmanj napora izvedljivimi rečmi, s katerimi naredite lepo majhno pozornost sočloveku, s katerim mu polepšate dan, najmanjšo gesto prijaznosti, z "Dober dan".....zato, ker "ti ni" in to ker ti ni za odzdravljat. Zato vsaka mati z zdravim razumom otroka nauči odzdravljat in to od malega. Mati uči otroka osnovne prijaznosti,...in odzdravljanje ni "lezenje v rit", je zelo daleč od tega, malo si zamešala reči seven. Če pa je otrok star skoraj 5 let, pa ne zna odzdravljat, ker mu ni treba, pa je to znak nezrelosti staršev, ne otroka. znak razvajenosti. A bo otroku krona z glave padla, če bo rekel dober dan? Škodi pa to vse skupaj otroku. A je to vredno, samo zato, ker mu ni? Sploh ne morem verjet, da je lahko kjerkoli v katerikoli družini odzdravljanje stvar vprašanja ali da se to dojema kot "mučenje" otroka? Matr smo daleč prišli v skrajnostih vzgoje.


Tole se pa zelo strinjam. Za vljudnost je lepo, da ti pride "pod kožo". In če se doma obnašaš lepo, da rečeš hvala in prosim in oprosti, ko je potrebno, ni treba otroka nič navajati, da bo to tudi počel. Se kar sam od sebe navadi. In prav je tako.




Anonimen -> RE: se kdaj vprašate??? (2.11.2008 14:31:37)

Ne vem, če smo vse mislile, na viroze ipd. To je prehodno. Ko otrok ZARES zboli (ima sladkorno bolezen, ima epilepsijo, astmo, srčno napako, cerebralno paralizo,...), takrat se človeku nenadoma odpro obzorja


Ja ne vem no, ce je treba ravno cakati na hudo bolezen, da se mi odprejo obzorja.
Sicer pa vsak po svoje.




ircica -> RE: se kdaj vprašate??? (2.11.2008 16:27:59)

IZVIRNO SPOROČILO: Jumpy


Ne vem, če smo vse mislile, na viroze ipd. To je prehodno. Ko otrok ZARES zboli (ima sladkorno bolezen, ima epilepsijo, astmo, srčno napako, cerebralno paralizo,...), takrat se človeku nenadoma odpro obzorja. Takrat vidiš, da je veliko takih stvari, ki so nepomembne. Takrat se ti postavljajo podobna vprašanja, ki jih je zastavila saskija. Kaj je narobe s tem, če dojenček spi pri tebi? Kaj je narobe s tem, če zaspi izključno na dojki? Kaj s tem, če triletnik vsako noč priroma k tebi v posteljo?.... nekaj banalnih primerov.


Kar bom napisala sedaj, je samo moje osebno mnenje, v celoti teoretično.  
Ne zdi se mi pošteno do otroka, da bi zaradi njegove bolezni opustila vsa pričakovanja do njega. Kakšno zvezo ima npr. sladkorna in hranjenje na sedežni? Je prav, da iz otroka, ki bi lahko kljub bolezni, težavi, oviri visoko funkcioniral, naredim nebogljenca? Bo otrok na boljšem, če se mi vse življenje smili? Ali ne bi bilo zanj in zame bolje, da svoja pričakovanja prilagodim njegovim zmožnostim, jih pa še vedno ohranim?




Jumpy -> RE: se kdaj vprašate??? (2.11.2008 19:31:28)

Ah, ne. Ne mislim, da moraš bolanega otroka crkljati, niti nisem tega pisala. Niti nisem pisala o preživetih stvareh. Vseeno. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] In, jasno ne boš kronično bolanega otroka le crkljal in pustil, da dela vse tako kot si on želi. To je patološko.

Mislim, da vsi starši vzgajamo otroke po najboljših močeh in jim želimo vcepiti vrednote, ki so nam pomembne. Hirearhija prioritet pa je pri posamezniku različna in dejstvo je, da se ob bolezni le te spremenijo, pa če to želiš ali ne. Nekaj kar ti je bilo pomembno prej, ti potem ni. Meni bi bilo trenutno vseeno, če vzgojiteljica ne bi uredila pričeske moje princeske po opoldanskem spancu, če ne bi imel otrok narobe obrnjene hlače ali narobe obute čevlje... V drugačnih okoliščinah, bi me verjetno to motilo. Pa s tem niti slučajno nisem nekaj več, ampak le drugačna kot sem bila pred nekaj leti.




picola1 -> RE: se kdaj vprašate??? (2.11.2008 19:42:06)


IZVIRNO SPOROČILO: Gina

IZVIRNO SPOROČILO: Jumpy

Kaj je narobe s tem, če dojenček spi pri tebi? Kaj je narobe s tem, če zaspi izključno na dojki? Kaj s tem, če triletnik vsako noč priroma k tebi v posteljo?.... nekaj banalnih primerov.


Meni se zdi malo hecno, ker ne poznam nikogar, ki bi se leta 08 ukvarjal prav strogo z otrokom in zahteval bedarije od njega. Nikogar, kateremu otrok ne bi bil alfa in omega stvarstva, nikogar, ki bi otroka čez meje in brez smisla omejeval, ga ne spoštoval in podobno. Govorite o rečeh izpred najmanj 30.ih let. To pa je mal hecno. Fejst hecno. Iz tega razloga sklepam, da ne govorite o normalnih vprašanjih realnega omejevanja reči, ki so otroku nevarne ali zaradi katerih se slabše počutimo, ampak govorite o skrajnostih, kot je ta, da se otroku dovoli mnogo več, kot je dobro za njegovo zdravje. No, ljudi ki zahajajo na to področje skrajnosti, pa poznam kar nekaj. V obratni smeri pretiranega omejevanja pa prav nikogar. Pa če pogledaš odgovore tukaj na tej temi, boš videla, da je tako tudi tukaj, pri rr familijah.


Jaz pa jih poznam enih par...Pa včasih še sebe vprašam, če ne zahtevam preveč od svoje enoletnice... Se pa drugače strinjam, da jih je vse preveč, ki bi se morali vprašat obratno: ali ne zahtevajo premalo od svojih otrok?
Gina, če jih ne poznaš, še ne pomeni, da jih ni. Ne moreš si zatiskat oči, da takšnega zlorabljanja otrok ni več...(sej vem, da tega nisi rekla, sam bere pa se približno tako) Ker so pa čeprav v veliko manjši meri, kot pred 30-imi leti.




picola1 -> RE: se kdaj vprašate??? (2.11.2008 19:46:34)


IZVIRNO SPOROČILO: ircica

IZVIRNO SPOROČILO: Jumpy


Ne vem, če smo vse mislile, na viroze ipd. To je prehodno. Ko otrok ZARES zboli (ima sladkorno bolezen, ima epilepsijo, astmo, srčno napako, cerebralno paralizo,...), takrat se človeku nenadoma odpro obzorja. Takrat vidiš, da je veliko takih stvari, ki so nepomembne. Takrat se ti postavljajo podobna vprašanja, ki jih je zastavila saskija. Kaj je narobe s tem, če dojenček spi pri tebi? Kaj je narobe s tem, če zaspi izključno na dojki? Kaj s tem, če triletnik vsako noč priroma k tebi v posteljo?.... nekaj banalnih primerov.


Kar bom napisala sedaj, je samo moje osebno mnenje, v celoti teoretično.  
Ne zdi se mi pošteno do otroka, da bi zaradi njegove bolezni opustila vsa pričakovanja do njega. Kakšno zvezo ima npr. sladkorna in hranjenje na sedežni? Je prav, da iz otroka, ki bi lahko kljub bolezni, težavi, oviri visoko funkcioniral, naredim nebogljenca? Bo otrok na boljšem, če se mi vse življenje smili? Ali ne bi bilo zanj in zame bolje, da svoja pričakovanja prilagodim njegovim zmožnostim, jih pa še vedno ohranim?


Uh, takšnih je pa tudi kar nekaj...Samo jaz po eni strani razumem take starše...Ful je težko gledat svojega otroka, ko trpi zaradi svoje bolezni, potem pa zahtevat od njega še dodaten napor...Čeprav najbrž veliko staršev ve, da to ni dobro za otroka, ampak ne morejo iz svoje kože...Žal pa ne vejo, da s tem še bolj škodujejo svojemu otroku in da bo poleg tega, da je bolan, še razvajen in prezaščiten...




ircica -> RE: se kdaj vprašate??? (2.11.2008 21:56:59)

Jumpy, saj pravzaprav se strinjava - seveda redefiniraš, kaj je pomembno, ko je otrok v težavah, pa naj bodo te začasne ali trajne. Toda prvi post se je (domnevam) nanašal na nedefinirane, splošne otroke - take, ki so razmeroma zdravi, mobilni, ješči, brez težjih nočnih mor itd. In vsak človek (ne samo vsak starš) si določi svoje prioritete v življenju in pri vzgoji. Jaz sem ob tvojem prejšnjem postu prvič pomislila, da bi sploh lahko kdo urejal pričesko v vrtcu[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. In če bi v malega komaj spravila kaj hrane in bi bil bolestno suh, bi mu pač podtaknila kaj med risanko. In če bi se zbujal zaradi nočnih mor, bi pač spal pri naju.
Ampak dokler otrok takih težav ne doživlja ali jih zlahka premaguje, ne vidim razloga, da bi mu "olajševala" socializacijo. Dokler je veselje pri igranju in pospravljanju približno uravnoteženo, bom zelo spodbujala pospravljanje. Dokler je malemu finta, da ljudi pozdravlja in se jim zahvaljuje, ga bom pri tem spodbujala. Ko ga zgrabi sramežljivost, tako ne bo nihče dobil nič od njega, ampak večino časa temu ni tako. Ker če je za kaj zdaj čas, je čas za to, da ga naučim (ker se ne bo sam), da je fajn, če si vljuden in čist. Da si ob tem opažen in sprejet in dobiš več pozitivnih infrmacij kot če mečeš kocke.




Jumpy -> RE: se kdaj vprašate??? (2.11.2008 22:22:59)

IZVIRNO SPOROČILO: ircica

Jumpy, saj pravzaprav se strinjava - seveda redefiniraš, kaj je pomembno, ko je otrok v težavah, pa naj bodo te začasne ali trajne. Toda prvi post se je (domnevam) nanašal na nedefinirane, splošne otroke - take, ki so razmeroma zdravi, mobilni, ješči, brez težjih nočnih mor itd. In vsak človek (ne samo vsak starš) si določi svoje prioritete v življenju in pri vzgoji. Jaz sem ob tvojem prejšnjem postu prvič pomislila, da bi sploh lahko kdo urejal pričesko v vrtcu[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] . In če bi v malega komaj spravila kaj hrane in bi bil bolestno suh, bi mu pač podtaknila kaj med risanko. In če bi se zbujal zaradi nočnih mor, bi pač spal pri naju.
Ampak dokler otrok takih težav ne doživlja ali jih zlahka premaguje, ne vidim razloga, da bi mu "olajševala" socializacijo. Dokler je veselje pri igranju in pospravljanju približno uravnoteženo, bom zelo spodbujala pospravljanje. Dokler je malemu finta, da ljudi pozdravlja in se jim zahvaljuje, ga bom pri tem spodbujala. Ko ga zgrabi sramežljivost, tako ne bo nihče dobil nič od njega, ampak večino časa temu ni tako. Ker če je za kaj zdaj čas, je čas za to, da ga naučim (ker se ne bo sam), da je fajn, če si vljuden in čist. Da si ob tem opažen in sprejet in dobiš več pozitivnih infrmacij kot če mečeš kocke.

Pri nas v vrtcu je bila to ena glavnih tem na izrednem sestanku. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] (pa ne sproducirana z moje strani[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image])

Sicer se pa strinjam s tem kar si napisala.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]




Seven* -> RE: se kdaj vprašate??? (2.11.2008 22:49:31)

Glede vljudnosti nisem mislila tako, da otroka ne poskusaš vzgojiti v tej smeri. Gre bolj za to, da pač ne vztrajaš absolutno v smislu, da zahtevaš to od otroka, ko še ni čas za to. Ne mi rečt, da otrok, razume zakaj mora pri 1 letu rečt "dober dan" in čemu pravzaprav vljudnost in ostalo. Sama dojemam zadeve kot takšne, da smo vzor in otrok se nauči od nas. Potem so mu stvari bolj ali manj samoumevne. Če pa zahtevamo od njega da nekoga pozdravi pri 2 letih, čeprav mu dedc ni všeč ali se ga celo boji, se mi pa zdi da ubijamo njegovo iskrenost. Konec koncev a ni najlepše pri otrocih da povedo ravno to kar mislijo in takrat ko to sami hočejo. Menim, da vljudnost ob primernih starših itak pride sama po sebi. Že zaradi vzgleda.

Morda v razmislek. Nekje sem prebrala, da je večina otrok fiziološko sposobnih delit stvari z ostalimi šele otrok petega leta. Šele takrat se vzpostavijo te možganske povezave. In dostikrat vidim otroke, da jim dejansko ni jasno čemu bi moral on posoditi eno igračo..če pa je ne želi..




saskija -> RE: se kdaj vprašate??? (3.11.2008 9:25:29)

Jumpy prijateljica hvala [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image] objemček zate in vse tvoje 3 navihančke[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

Za vse vas in za lep začetek delovnega tedna :
    

Starši       Pravi starši, kar čudno se sliši, ne rastejo za vsakim voglom ne v vsaki hiši. Pravi starši so strašno redki primerki, podarjeni pravemu sinu ali pa hčerki.   Pravi starši niso nikoli stari za trumbarumba ali larifari, za kozaklamf ali za bibaleze in za take trubarumbarske zveze.   Pravi starši so iznajdljivi in zanesljivi in ubogljivi pa nas vodijo, ko sonce dan jaše   v igrarijo in trumbaruri. Pravi starši so z nami ob vsaki uri in so kdaj majhni kot droben škrat, da jih pobožamo in damo spat.     (Tone Pavček)  


[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] saskija ponosna mama 3 [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] (dva nimata več dude[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] )




Mišni -> RE: se kdaj vprašate??? (3.11.2008 9:38:08)

IZVIRNO SPOROČILO: Seven RR
Morda v razmislek. Nekje sem prebrala, da je večina otrok fiziološko sposobnih delit stvari z ostalimi šele otrok petega leta. Šele takrat se vzpostavijo te možganske povezave. In dostikrat vidim otroke, da jim dejansko ni jasno čemu bi moral on posoditi eno igračo..če pa je ne želi..


Jaz sem ravno zadnjič nekje brala, da pri sedmih. Mater! Pa se spet ne spomnim, kje.




Gina -> RE: se kdaj vprašate??? (3.11.2008 15:11:10)

IZVIRNO SPOROČILO: Seven RR

Glede vljudnosti nisem mislila tako, da otroka ne poskusaš vzgojiti v tej smeri. Gre bolj za to, da pač ne vztrajaš absolutno v smislu, da zahtevaš to od otroka, ko še ni čas za to.


Pa kje si v Slo. dandanašnji videla kakšno mamo, ki bi svojega 1-letnika silila reči: Dober dan? (Še 2-letnika ne, to so premali otroci, jasno je da nismo govorili o njih. )Ne verjamem ti, niti komurkoli drugemu, da je to dandanašnji sploh kakšna praksa, ker to ni res. Kr neki nakladate.

Je pa praksa, da otroci ne delijo prav ničesar več. Ne pri treh, ne pri sedmih letih, ne ko odrastejo... Pol njih ne deli, ker je pol staršev tolk na materialne dobine mahnjenih, da tega od otrok niti ne želijo, da delijo. Skratka o deljenju ne bi danes, ker se mi ne ljubi, niti ne bi o tem, kdaj je čas za to, vsekakor če imaš več otrok in nimaš glih gore denarja, so otroci prisiljeni med sabo stvari deliti in se nekako v tem prilagoditi, če ne se pokoljejo med sabo, če jih tega ne naučiš. Sama menim, da je deljenje igrač in ostalega edina zdrava reč, da je obratno zanič, zanič, zanič in še enkrat zanič, ker posledično ne bo cenil ničesar, vse se mu bo zdelo normalno,da vse ima, vredno mu pa to nič ne bo.

Ma saj pravim, ne da se mi danes o tem razglabljat. Menim pa, da je debata brez smisla, ker otroci so dandanes v povprečju kvečjemu preveč razvajeni pri rečeh, ki so nezdrave, ker so produkt staršev, ki niso ničesar smeli, ap le ti pogosto ne najdejo ta prave zlate sredine.

In ne, ne verjamem ti, saskija, da je teh staršev, o katerih tukaj z nami razglabljaš 1 promil. Tistih obratnih, z obratno skrajnostjo, ki enako veliko škodo delajo otrokom, je pa 50%.




Jutra -> RE: se kdaj vprašate??? (3.11.2008 15:25:48)

IZVIRNO SPOROČILO: saskija
ZAKAJ
otroka po pol ure ali več božate da zaspi v svoji posteljici, če bi pri vas v postelji azspal v 5 minutah? Naša od prvega dne spi in zaspi v svoji postelji v svoji sobi. V štirih letih pa so bila različna obdobja večernega rituala.

mora otrok vedno ob isti uri zvečer spat, če pa tudi sami nsite vedno utrujeni ob isti uri? Kot so pisale že druge: red je koristen[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Pridejo pa izjeme seveda.

vztrajate da otrok vsak večer pospravi sobo? Ne, jaz samo vztrajam, da se po vsaki igri pospravijo tiste igrače, s katerimi se je igrala, tako je vse sproti pospravljeno. To je dobra navada. In to je koristno privzgojiti ne samo punčkam ampak tudi fantkom, ki bodo enkrat odrasli in bodo svojim bodočim ženam zato bolj v veselje[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley2.gif[/image]

ne sme jesti v avtu ali na sedežni in le pri mizi? "Jemo zato, da živimo." Hrana je del obeda, rituala, ko se družina vsede skupaj. Če pa to ni mogoče, je pa koristno, da se je za mizo in se hrani tudi posveti. Jesti pred TV ali kjerkoli po stanovanju je neodnos do hrane, ki ti naj bi dajala energijo, pa še pacanje vsepovsod. 

da ponoči ne sme k  vam v posteljo? Seveda lahko, če kaj sanja, je bolna ali ima tesnobo. To so izjeme, ne sme biti pravilo, ker potem jaz nič ne spim. Neprespana mati pa je slaba mati in neproduktivna ženska v službi.
............................
Se vam zdi, da bo zaradi tega zrastel v boljšega in bolj odgovornega človeka??? Za zrasti v "boljšega" človeka je potrebnih več faktorjev kot si naštela par dejstev. Za bolj odgovornega pa DA, če bo v sebi imel razvit občutek za red.

Ali niso to le kaprice odraslih ljudi???[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Ne, to so trn v peti permisivnih staršev[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley2.gif[/image]




Seven* -> RE: se kdaj vprašate??? (3.11.2008 15:44:34)

IZVIRNO SPOROČILO: Gina

IZVIRNO SPOROČILO: Seven RR

Glede vljudnosti nisem mislila tako, da otroka ne poskusaš vzgojiti v tej smeri. Gre bolj za to, da pač ne vztrajaš absolutno v smislu, da zahtevaš to od otroka, ko še ni čas za to.


Pa kje si v Slo. dandanašnji videla kakšno mamo, ki bi svojega 1-letnika silila reči: Dober dan? (Še 2-letnika ne, to so premali otroci, jasno je da nismo govorili o njih. )Ne verjamem ti, niti komurkoli drugemu, da je to dandanašnji sploh kakšna praksa, ker to ni res. Kr neki nakladate.

Je pa praksa, da otroci ne delijo prav ničesar več. Ne pri treh, ne pri sedmih letih, ne ko odrastejo... Pol njih ne deli, ker je pol staršev tolk na materialne dobine mahnjenih, da tega od otrok niti ne želijo, da delijo. Skratka o deljenju ne bi danes, ker se mi ne ljubi, niti ne bi o tem, kdaj je čas za to, vsekakor če imaš več otrok in nimaš glih gore denarja, so otroci prisiljeni med sabo stvari deliti in se nekako v tem prilagoditi, če ne se pokoljejo med sabo, če jih tega ne naučiš. Sama menim, da je deljenje igrač in ostalega edina zdrava reč, da je obratno zanič, zanič, zanič in še enkrat zanič, ker posledično ne bo cenil ničesar, vse se mu bo zdelo normalno,da vse ima, vredno mu pa to nič ne bo.

Ma saj pravim, ne da se mi danes o tem razglabljat. Menim pa, da je debata brez smisla, ker otroci so dandanes v povprečju kvečjemu preveč razvajeni pri rečeh, ki so nezdrave, ker so produkt staršev, ki niso ničesar smeli, ap le ti pogosto ne najdejo ta prave zlate sredine.

In ne, ne verjamem ti, saskija, da je teh staršev, o katerih tukaj z nami razglabljaš 1 promil. Tistih obratnih, z obratno skrajnostjo, ki enako veliko škodo delajo otrokom, je pa 50%.


Gina, jaz pa poznam kar nekaj takšnih. Dobro.. ne pri enem letu, to sem malo karikirala. Ampak vidim, da še vedno vlada neka zahojena logika, nek vzor kakšen bi naj bil otrok. In to se nanaša na osnovne manire, ki se jih pričakuje dosti prezgodaj za moje pojme.

Glede deljenja stvari pa je tako, da ima najbrž zadeva globoke korenine, ki pa verjetno niso odvisne samo od tega, da otroku poskušaš privzgajat da mora delit. Svar je veliko kompleknejša in verjetno odvisna od vrednot sodobne družbe, ki so materialistično usmerjene.. Sama sem kot otrok imela zelo veliko za tisti čas. Pa mi ni to nič pomenilo. Ko sem leta 78 dobila banane in sladkarije, sem šla po vasi in čisto vse razdelila med otroke. Najbrž celo preveč.. Pa se niti ne spomnim,da bi me doma učili delit stvari. Je pa tole vsekakor zanimiva tema vredna razmisleka. Je pa res, da za razliko od tebe tukaj pa jaz ne poznam nobenega primera, ki bi to patološko počel - ne delil. Verjetno se to bolj izrazi ko so starejši..




Gina -> RE: se kdaj vprašate??? (3.11.2008 16:10:06)

IZVIRNO SPOROČILO: Seven RR

Ampak vidim, da še vedno vlada neka zahojena logika, nek vzor kakšen bi naj bil otrok. In to se nanaša na osnovne manire, ki se jih pričakuje dosti prezgodaj za moje pojme.
/quote]
Kaj konkretno se ti zdi zahojena logika? Čisto konkretno, kaj delajo otroku, pričakujejo od njega, kaj ga maltretirajo, v čem ga psihirajo? Ne štekam, res ne. Ali se ti zdi zahojena logika karkoli od tega, kar so zgoraj rr-jevke odgovarjale na prvotna vprašanja, kako pa one to doma počno?




tjašun -> RE: se kdaj vprašate??? (3.11.2008 21:00:53)

otroka po pol ure ali več božate da zaspi v svoji posteljici, če bi pri vas v postelji azspal v 5 minutah?

Ne, ker pravljico preberemo na kavču v dnevni sobi, v posteljo gremo spat, poljubčka in grem ven, pustim pa luč v predsobi.

mora otrok vedno ob isti uri zvečer spat, če pa tudi sami nsite vedno utrujeni ob isti uri?
Ni mogoče, naša ura je med 20 in 20.45, kadaj pa kdaj se zgodi da se še malo pogovarjata, vendar po 15 minutah zaspita.

vztrajate da otrok vsak večer pospravi sobo?
Ne, ker bi bila misija nemogoče, vedno pa pospravita igrače s katerimi se tisti dan igrata-drugače končajo v črni vreči

ne sme jesti v avtu ali na sedežni in le pri mizi?
Na sedežni res ne , ker je nova, v avtu pa izjemoma, predvsem kadar gremo kam daleč in lahko pomalicata

da ponoči ne sme k  vam v posteljo?

To je bilo po mojih načelih, preden sem rodila, vse se je sesulo, ko je velika pikica pripikala k nama.... Saj je se vnesla, tamala pa je bila isto, nekaj časa traja, ko sta zaspale (vedno le ena) sem jih odnesla nazaj





Mišni -> RE: se kdaj vprašate??? (3.11.2008 21:17:41)

IZVIRNO SPOROČILO: Gina
Je pa praksa, da otroci ne delijo prav ničesar več. Ne pri treh, ne pri sedmih letih, ne ko odrastejo... 


To je po moje tudi o karakterja odvisno ali kako. Jaz mojega npr. nisem nikoli učila, da mora stvari delit, ker enostavno ni bilo treba. Njemu to ni noben problem in ni nikoli bil. Edino, kar je, je to, da včasih s seboj v šolo in prej v vrtec vzame eno "vabo" za druge, da ima potem tisto, kar ima resnično rad, lahko zase.




Naja30 -> RE: se kdaj vprašate??? (3.11.2008 21:30:33)

IZVIRNO SPOROČILO: saskija

ZAKAJ
otroka po pol ure ali več božate da zaspi v svoji posteljici, če bi pri vas v postelji azspal v 5 minutah?

mora otrok vedno ob isti uri zvečer spat, če pa tudi sami nsite vedno utrujeni ob isti uri?

vztrajate da otrok vsak večer pospravi sobo?

ne sme jesti v avtu ali na sedežni in le pri mizi?

da ponoči ne sme k  vam v posteljo?

.............................


Se vam zdi, da bo zaradi tega zrastel v boljšega in bolj odgovornega človeka???

Ali niso to le kaprice odraslih ljudi???[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]




Se mi zdi ja, da bo to dobro zanj. Čeprav moram rečt, da se kar veliko ravnamo po njej, sploh kar se odhoda v posteljo tiče. Ta ura je raztegnjena v 1 uro, odvisno koliko je čez dan spala. Spi res samo v svoji postelji, ker je tako navajena. In zaspi tudi sama. Hranjenje je pri nas predvsem v sedečem položaju. Res večinoma vztrajam, da pri mizi, ampak če ravno gleda risanke, lahko sadje poje tudi na sedežni. Ne vem, poskušam biti dosledna, ampak se tudi prilagodim situaciji.
Aja, jest v avtu pa res ne sme zaradi praktičnega razloga - če se ji zatakne in ne morem ustavit, ne vem kaj bi naredila.




Anonimen -> RE: se kdaj vprašate??? (4.11.2008 15:45:16)

IZVIRNO SPOROČILO: Mišni

IZVIRNO SPOROČILO: Gina
Je pa praksa, da otroci ne delijo prav ničesar več. Ne pri treh, ne pri sedmih letih, ne ko odrastejo... 


To je po moje tudi o karakterja odvisno ali kako. Jaz mojega npr. nisem nikoli učila, da mora stvari delit, ker enostavno ni bilo treba. Njemu to ni noben problem in ni nikoli bil. Edino, kar je, je to, da včasih s seboj v šolo in prej v vrtec vzame eno "vabo" za druge, da ima potem tisto, kar ima resnično rad, lahko zase.


Po moje pa oboje, od karakterja in od vzgoje. Če je nekdo po naravi naravnan bolj vase, v svoje potrebe, potem ga z usmerjanjem lahko s časom prepričaš, da določeno zadevo SAMO posodi in jo bo dobil nazaj.Iz izkušnje potem vidi, da se to dejansko zgodi in začne zaupati v to, da je njegovo res njegovo in mu tega nobeden ne bo vzel. Če starši otrokovo lastninjenje stalno zagovarjajo, potem te izkušnje ne bo nikoli doživel in čez 30 let se bo ta otrok kregal s sosedi za 5cm2 zemlje [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image].

Sicer pa se mi zdi, da je danes res veeeliko več staršev, ki izvajajo permisivno vzgojo in nastaja zelo obsežen rod velikih egoistov. Zakaj egoistov? Ker so njihove potrebe vedno takoj uresničene, za nič se ni potrebno potruditi, navajeni so, da dobijo postreženo karkoli že se spomnijo, nimajo spoštovanja in odnosa do ničesar, ker tega od njih ni nobeden zahteval. Vidijo samo sebe in svoje zahteve, zelo veliko pričakujejo od drugih in zelo malo so pripravljeni sami dati. 
Se mi pa tudi dozdeva, da bo čez 20, 30 let, ko bo ta generacija odrasla in dobila svoje otroke, prišlo do neke preobrnitve stvari. Namreč ne predstavljam si, da bo nekdo, ki je zelo egoističen v vseh nivojih svojega življenja, zmogel svoj ego potisniti nekam daleč nazaj za potrebe svojega otroka. Prej bo tak starš gledal na otroka kot nekoga, ki ovira njegove potrebe in bo skušal te uveljavljati na vsak način. Najlažje pa je to doseči z uveljavitvijo svoje nadmoči - in bomo spet pri avtoritarni vzgoji.

Pa ne, da slednje danes ni več, še je, poznam kar nekaj primerov, je pa res, da so v manjšini. Oba ekstrema delata dolgoročno otrokom  (in družbi) samo škodo.




Stran: <<   < Prejšnja stran  1 2 [3]