Gina
|
Daj, daj, Viv, zdaj pa nehaj obračat moje besede! Jaz pač na nikogar ne računam! Sem lepo študirala in s svojo plačo živela v najemu od 22. leta, ob delu doštudirala še VII. stopnjo, počasi in z delom v službi napredovala, da sem dosegla, kar sem, pa še vedno pošteno delam za svoj denar. Imela sem otroke, ko sem jih lahko, pa vendar bi marsikdo rekel, da sem imela takrat zelo malo denarja. Nisem pa nikomur jamrala in tudi zdaj ne. Jaz živim ok- z državo ali brez nje. Vendar bi v Slo. morali imeti več otrok, ker sicer bodo tvoji otroci in njihovi otroci živeli v revščini, ker bo gospodarstvo brez ljudi, ki ga vzdržujejo, propadlo. Najbrž nisi študirala ekonomije, ali pa nalašč obračaš bistvo pogovora. Jaz lahko čisto razumem tiste, ki ne morejo imeti otrok, ali tiste, ki so prepozno spoznali pravega partnerja, pa tiste, ki dejansko nimajo dovolj denarja, za imet otroke, kakor tudi tiste, ki pošteno priznajo, da zanje nimajo živcev. Povsem razumljivo. Tiste, ki pa so ubrisani na materialne dobrine, pa pač težko razumem. Kaj češ, taka sem. Tako kot ti ne razumeš nas, ki smo druge sorte. Kaj češ, taka si. Vendar ne glede na vse, še vedno velja: država ne naredi dovolj za večjo rodnost. Večina ljudi nikoli ne bo dosegla neke zavidljive finančne ravni. Če bi jim država bolj pomagala pri tej odločitvi, bi se jih več odločilo za otroke (ki bodo tudi tebe, Viv, preživljali - vsaj deloma, na stara leta ...pa če to razumeš, ali pa si tajiš).
|