Anonimen
|
Na RTL-u je bila pred kakimi tremi leti, ne vem, če je še, vsak dan polurna oddaja, v akteri soprikazovali nosečnost in porod cel kup navadnih žensk. Zakaj so to oddajo naredili, ne vem, sklepam pa, da nekako kot prispevek k dvigu rodnosti. Namreč cela oddaja je bila narejena zelo okusno (pa itak mi je najbolj nagravžna stvar pri porodu še vedno nekaj najlepšega, ker se gre za ROJSTVO - torej je tudi kri, blato,... lepo v celotni perspektivi). Prikazali so tako lepe, kot težke trenutke, kako so bile mame vse izmučene, kako so šibali na nujen CR, kako se je otrok porodil, tedne pred porodom in tedne po porodu, veselje in skrbi. Realna predstava doživljanja novega življenja, ne pa zgrešena prenapihnjenost iz filmov s cel kup vpitja ipd. In mi je bila ta oddaja všeč, ker je prikazovala to, kar porod je - težka izkušnja z zelo lepim zaključkom. Tudi mene moti to mistificiranje poroda, pa pretirane zgodbice v eno ali drugo stran, odmik od narave. Če bi ženske imele eno normalno predstavo o porodu, če bi poznale svoje telo in svoje odzive, potem sem prepričana, da bi velika večina imela na porod lepe spomine, kljub bolečinam (pišem večina, ker vedno pa so izjeme, žal, nekatere punce imajo kjub vsej dobri volji zelo težke porode). Pa še ena stvar glede sodobnih metod rojevanja: niso sodobne, so prazgodovinske. Ženske so, dokler ni prišla na plan sodobna medicina, poslušale svoje telo in rojevale tako, kot jim je kazalo telo. Potem pa se je zaradi higienskih in zdravstvenih vzrokov vse skupaj zelo steriliziralo in uniformiralo, ženska je postala stroj za rojevanje, ni bila več glavna oseba. In mi je vračanje starih praks všeč, vključno s pručko, vodo, porodom čepe, hojo,... Vendar se mi zdi tu ena bistvena pomanjkljivost ta, da s(m)o ženske v sodobni družbi v veliki meri izgubile stik s svojimi nagoni, prvotnim jazom, stik s svojim telesom, kaj nam telo govori in dokler si tega občutka ne pridobimo nazaj, tudi vse alternativne merode ne pomagajo veliko. Torej realna pričakovanja in realna prikazovanja poroda. Ne pa strašenje ali poveličevanje. In normalen odnos do sebe, svojega telesa.
|