Vesny196
|
Živjo! Tudi jaz iščem odgovor na to vprašanje saj tudi sama spadam med tiste, ki smo se žal prepozno odločile ali pa smo imele težave z zanositvijo in nas je čas prehitel... Moja zgodba.. Prvič sem poskusila zanositi pri 35-tih. Uspelo mi je in že sem se veselila, a sem žal v 12. tednu začela krvaveti...končalo se je s ss in abrazijo.. Za nekaj časa sem obupala in ni mi takoj uspelo, naslednjič mi je uspelo zanositi pri 39-tih. Čeprav sem veliko počivala in se zelooo pazila, se mi je zgodba ponovila in v 9 tednu ss.. Čez 3 mesece sem spet zanosila (imela sem jih že 40) in tudi takrat se je končalo žalostno.. .. Sledilo je....genetske preiskave obeh - vse ok!, histeroskopija - odstranitev pregrade..., ostalo vse ok. Ko sem poskušala ponovno zanositi, mi je ginekolog vzel bris in ... katastrofa!! bris C7 (adeno karcinom), sledila je konizacija materničnega vratu... In tako je čas tekel in tekel...meseci so minevali in jeseni sem dobila od g spet zeleno luč za zanositev. Čez 3 mesece sem zanosila, a tokrat plodek sploh ni začel utripati..izkrvavela sem, abrazija, solze.. .. Meseci in leta pa hitro minevajo... Stara sem 41 let in nimam še otrok, pa si jih oba zelo želiva.. Nisem še vrgla puško v koruzo in spet bom poskusila, čeprav imam maternico po štirih abrazijah že precej ranjeno, da ne govorim o srcu.. In to je tisto kot so včasih govorili starejši - če bi jaz vedela da bom imela take težave z nosečnostjo, NEBI ČAKALA TAKO DOLGO, imela bi otroke pri 20-tih, se zaposlila kot prodajalka in verjetno preživela.... a ko si mlad o tem niti ne razmišljaš. Želiš končati študij, želiš dobiti čimboljšo službo, poiskati idealnega partnerja....in ko si končno pripravljen, se zaplete! In ne pomaga mi, da si zdaj pulim lase, saj mi je že tako zelo hudo, pa vsak zdravnik me vpraša kaj sem do zdaj čakala...? In jaz sem vedno tista, ki se čutim krivo, ker v podtonu mi povsod dajo do znanja, da sem si to sama zakuhala.. Zato vse tiste, ki komentirate, dvakrat premislite preden kaj napišete.. ne moralizirajte po nepotrebnem. In vem, seveda vem da imam samo še 20% možnosti, da uspešno donosim otroka.. a si ga želim in ga bom imela! In ne, ne bom hodila s palčko na govorilne ure, če koga to skrbi.. Sem vitalna in upam, da bom taka še dolgo.
|