|
muki1 -> RE: Oktobrčki 2006-5 (20.11.2008 13:32:50)
|
Jah, nič....mi smo tako tako. Prehlajeni, Neža je včeraj dobila vročino, danes jo je mož peljal k p. ,ker je tožila, da jo boli grlo. Pa je ,,samo,, viroza. Bo treba preležati.
Dela doma so končana, a to sem že pisala [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Edino tisto steklo, ki sem ga hotela dat na ploščice v kuhinji, da bi jih zakrila je drago kot žafran. Bi naju z montažo vred stalo skoraj 500 eur. Pa niso normalni, no..... Za eno brezvezno steklo. Ampak zdaj je stena gorčično zelena in oh in sploh, paše pa ne k ploščicam. Res ne vem, kaj bova zdaj. A bova druge ploščice dala na te. To je definitivno cenejša varianta. Joj, kak mi grejo te ploščice na živce [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] .
Ja, pa spalnico še nekaj bekslamo sem pa tja, tak da imamo še vedno vse v razsulu. Trenutno mož preživlja noči na kavču, jaz pa z dečvama v njuni sobici spim. Sem približno na istem kot Sivka in Altati. S tem, da jaz bi lahko, pa ne morem, ker ponavadi s puncama vred zaspim.
Kaj še? Ja, jutri je petek, a ne [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] . Kakšnih posebnih načrtov ni, pa seveda boljše, da jih ni bilo, ker bi itak padli v vodo zaradi virozic. Že kar vidim, kak bo spet en v soboto obležal. Zdaj ne vem, če bo to Iva ali mož...jaz sigurno ne.
December trka na duri in počasi se me loteva mrzlica. Nekaj sem že gledala za darila... smučarija se bliža. Zadeve v službi počasi prihajajo do vrelišča. Vlečemo skupaj številke, tuhtamo kje bomo meli zabave, molimo, da bo 13. plača, kolektivni dopust se obeta...ja, luštno bo, samo za zdravje molim, res. Ker vse preveč je tega sranja spet zadnje čase pri nas. Vse preveč. Od 15. septembra, ko sem jaz klonila smo nonstop nekaj bolani, pa pri zdravnikih in smo celi nesrečni.
Joj, pa Iva je taka trma. Kake nam je zadnjič delala. Še dobro, da sem bila dobre volje in sem se bila sposobna smejati iz tega. V soboto dopoldan smo šli kofetkat v trgovski center, otroci pa so se igrali v igralnici, uživali in je bilo vse lepo in prav. Do takrat, ko smo rekli, da zdaj pa gremo. Iva se je namreč odločila, da pa ona ne gre in pika. Najprej jo je varuška po igralnici 15 minut lovila, da jo je ven dobila, potem smo rekli, da gremo še v Špar po špecerijo in ona je rekla NE. Potem pa se je vrgla na tla, tako lepo dramatično, kot da se je onesvestila. Sem rekla, naj gre z nami, ker gremo v trgovino, pa me ni upoštevala 5%, je lepo ležala tam na tleh....ni jokala, brcala, nič.... Pa smo ji rekli da mi gremo, adijo in lepo šli naprej. Ko je videla, da ni šale, je vstala in tekla za nami. Ko smo se ustavili, da jo počakamo, se je spet stegnila po tleh...ponovimo zgodbo, gre za nami, jo čakamo, se spet stegne....tako lepo trikrat, potem je mož popustil in jo je dvignil, ter nesel.
|
|
|
|