zara13
|
Drage moje nosečke! Končnooooooo sem na internetu in vas vse lepo pozdravljam. Vidim, da ste na 2. strani, kar je lepo pohvalno. Nisem imela še časa za nazaj brati, sem se pa odločila, da se vam javim. Včeraj smo prišli domov po 51-ih dnevih, skratka sem vesela, da sva oba doma. Tole pa je bila kar izkušnja, ki je niti v sanjah nebi pomislila, kaj šele preživela. Oba sva uredu, Tian je včeraj imel že 2175g kar je zame veliko, saj se je rodil s 1330g in sedaj že izgleda kar pravi korenjak. Na kratko, da vam napišem, kaj se mi je zgodilo. 25.8. v ponedeljek, sem imela še normalni pregled pri ginekologinji, tudi UZ, pregled urina. V četrtek pa me je ponoči že začelo boleti, takšna čudna bolečina, sicer sem mislila, da je to dojenček, ki veselo nagaja, vendar je bilo vseeno čudno. Ta bolečina se mi je ponavljala le ponoči, čez dan sem še normalno delala. No in v noči iz nedelje na ponedeljek pa me je tako hudo bolelo, da ni bilo za zdržat. Ker se je moj vračal iz službe ponoči, sva bila ravno na vezi, ko mi je bilo tako slabo, da sem bruhala. Ko je prišel domov, me je odpeljal takoj na urgenco na Jesenice in so mi merili ctg, ki seveda še ni pokazal popadkov, le pritisk je bil zelo visok 165/100. Zaradi tega me je tudi ginekolog zadržal čez noč na opazovanju. Zjutraj so sledile preiskave urina, krvi, imela sem UZ trebuha ter ginekološki UZ. Pri prvem UZ-ju je zdravnik ugotovil, da so jetra presvetljena. Aja še to, v enem mesecu sem se zredila za 6kg, ginekologinja mi je predpisala dieto pa vem, da nisem jedla toliko, da bi se zredila za 6 kg. Bila sem prav zalita, seveda zaradi ledvic, ki mi niso več normalno funkcionirale in se mi je zaradi tega nabirala voda. Ginekološki UZ je bil super, vse OK. Po obeh UZ-jih me je glavni ginekolog jeseniške porodnišnice napotil v sobo, da me bo obvestil o vsem v kratkem. Ni minilo pol ure, je bil dr. Sredanovič pri meni v sobi in rekel, da glede na to, da imam povišan pritisk, svetla jetra, da me boli v žlički, itd...me bo poslal z rešilnim vozilom v LJ. Mene tisti dan ni skrbelo, ker je pač tko lepo umirjeno vse povedal, da je pač dobro, da sem na opazovanju v LJ, čeprav je on že vedel kaj je vzrok mojih bolečin in, da bom tudi ta dan rodila. In sem počakala še eno uro na rešilca in potem via LJ. Prišla pred sprejemno in sem se usedla pa me je začelo zelo bolet. Sem počakala na ctg pa je bil ok, brez popadkov. Pregledala me je zdravnica in potipala in rekla..ja to bo pa porod. Meni pa v tistem trenutku solze na oči, kr en strah...ja kako, če pa imam rok šele čez 2 meseca. Takoj sta prišli 2 babici pome in direkt na 1. nadstropje v porodni blok in v porodno sobo, kjer so me babici začeli pripravljati in potem so se na vratih pojavili 3-je zdravniki in me spraševali marsikaj in se kasneje umaknili, ker so imeli kolegij, da so se o vsem podrobno pogovorili. Potem pa je prišel eden izmed njih in povedal, da glede na bolečine in visok pritisk (namerjen takrat 170/110), da bodo nosečnost prekinili s sekcijo - carskim rezom. Povedal mi je diagnozo - preeklampsija HELLP SYNDROM. Tisti trenutek sem vedela samo za preeklampsijo, nisem pa vedela kaj pomeni ta sindrom, šele kasneje sem izvedela, da sem imela prav srečo in, da so bili že tudi smrtni primeri pri porodnicah. No in tako sem 1.9. ob 18:44 rodila fantka Tiana, velikega 40 cm in težkega 1330g. Dobil je oceno 9,9 po Apagarju in je bilo vse ok. Na začetku so mu pomagali dihati, imel je tudi infuzijo, pa sondo po kateri so ga hranili in še neke druge zadeve. Prvič sem ga videla šele 4.9. (prej ni šlo, saj so me 2.9. zopet uspavali in me še enkrat rezali po istem šivu, saj se kri ni dobro stekala in so mi uvedli dren ter posodico za kri, skratka še en šok) in ob pogledu sem se zjokala, še vedno ne vem ali od sreče ali od žalosti ob pogledu nanj, verjetno zaradi obojega. Dnevi so minevali, Tian je rastel, jst pa sem okrevala. Za en vikend sem celo šla domov, vendar le zaradi tega, ker sem bila nahodna, ker ga nisem smela previjat in hranit. Sedaj pa se oba privajava na dom in kar lepo uspeva. Hraniva se na vsake 3 ure, ker je tako navajen z intenzivne nege in je točen kot budilka :) dojim ga 1-2x na dan tako kot je svetovala pediatrinja, to je za začetek, saj je še premajhen in se preveč utrudi, drugače pa pije moje mleko, ki si ga brizgam. Orkina Ema je bila v isti sobi kot Tian, tako sva se tudi z orko spoznali pa tudi Andromedin Dario je bil cimer. Tko, da je fino, da smo se spoznale pa orka me je obveščala o vsem na forumu. Upam, da se ve dobro počutite, čeprav ste zdej verjetno že precej okrogle in že težje spite. Hitro bodo dojenčki pri vas in vas osrečili kot še nobeden do sedaj. še ostalim novembrčicam, ki ste rodile. Počasi bo čas za hranjenje, zato se poslavljam, se pa tipkamo kaj jutri...fajn spite pa en big cmok za vse vas ter hvala za vse čestitke! Slikce pa še sledijo ;)
|