Mesečnica
|
Tale zadeva z rešilci je ena sama zmeda! Meni je G pri obeh nosečnostih sama od sebe napisala napotnico za rešilca. V prvi nosečnosti je bilo tako, da mi je sicer začela odtekati voda (v 41. tednu), a zelo počasi (po kapljicah) in nekje visoko v trebuhu (sem čutila, ko mi je počilo), zato se nisem sekirala, ampak sem lepo doma počakala, da so popadki postali močnejši in pogostejši, potem pa me je mož odpeljal v porodnišnico. V drugi nosečnosti pa se je zgodilo drugače. Voda mi je začela odtekati zelo silovito, na začetku 39. tedna, pa tudi nisem čutila, kje je prišlo do razpoka, zato sem se malo ustrašila in sem klicala reševalce. No, na moje presenečenje so me napotili, da naj pokličem v porodnišnico in tam poizvem, ali naj me pripeljejo oni, ali pa me lahko pripelje mož V porodnišnici se jim je to zdelo zelo čudno, babica, s katero sem govorila, je rekla (logično!), da ona po telefonu ne more odločati o tem, kaj naj storim, da naj se odločim sama. Pa sem se odločila, da me bo spet peljal kar mož, še zlasti zato, ker smo 20 km iz LJ in bi v tem času, ki bi ga rešilec rabil do nas, že sama prišla do porodnišnice. No, potem smo v porodnišnici na srečo ugotovili, da se še nikamor ne mudi, vode sem imela še zelo veliko, pa čeprav jo je veliko že odteklo, in do dejanskega poroda je vse skupaj trajalo še več kot 7 ur. Je pa res, da je bil mali že dva tedna pred porodom spuščen v medenico, obrnjen na glavico in da vsaj s tega vidika ni bilo nevarnosti, da bi pritisnil na popkovino in si prekinil dovod kisika. Očitno pa je, da reševalci še sami ne vedo, kdaj naj bi bil prevoz z rešilcem potreben in kdaj ne
|