|
Rožica* -> RE: Septemberke 2007 - vztrajamo ! (7.11.2008 22:45:30)
|
Sandra če ti je kaj ležje nisi edina.
Jaz sem ga danes položila ob 20:00 pa se je že dvakrat zbudil, si kar ne upam pomislit kakšna bo noč.
Sem si pa kar malo oddahnila, ko sem prebrala tvoj post.
Sama si nikoli nisem upala pojamrat, sploh pa ob misli na mamice dvojčkov, trojčkov,...ob misli na našo Guppy, ki zraven še pridno študira, jaz paše enega izpita ne spravim skup. Vedno sem imela občutek, ko sem se pogovarjala z mamicami, kot da sem samo jaz tako utrujena, da pač moram sprejet to gre k starševstvu, da so verjetno tudi ostale mame utrujene, le da pokažejo ne.
Vendar me je vedno čudilo, ko sem gledala mamice, kako so nekatere res polne energije in življenja. Jaz pa sem popolno nasprotje temu, sem zelo nedružabna, nezainteriserana za svet okoli mene, skratka popolnoma izmučena, opravljam le res najnujnejše obveznosti....
Pri nas se to vleče že od rojstva.
Povem ti, da mi je vsak dan znova muka vstati in komaj čakam da dan mine, po drugi strani pa se vsak dan znova bojim noči.
Pospravim in naredim kar je najnujnejše, se ukvarjam z malim, se trudim se mu maksimalno posvečat,... čeprav me včasih že misel na to da bi šla na sprehod ubija,...
Poizkusila sem že vse mogoče tehnike, prebrala ogromno literature večino časa študiram, kaj naj še naredim, da bomo spali.
Ma res sem poizkusila vse, ga dobesedno pitala čez dan, da bi ja bil sit, tudi v mleko mu vmešam kosmice, da je bolj nasitno. Ponudim mu ga vsak večer pred spanjem, čeprav ga včasih sploh noče....
Pa smo prestavljali posteljico,...
pa sva poizkušala s odhajanjem iz sobice vaskič za daljši čas,...
Skratka ne vem več kaj naj...
želim si življnje nazaj....
Grem spet joče.
|
|
|
|