ana b
|
Jutro! No upam, da mi danes objavi, ker če en bo pa ta kišta na katero tipkam, čez okno odfrčala . Tianna: saj bo . Je pa pri nas to šlo zelo na hitro. Če pomislim, da v septembru ni bilo šans, da bi ga vodil za roke in bi on hodil (se je taoj spustil na kolena), da je pred dobrimi 14 dnevi naredil prve samostojne korake, sedaj že prav konkretno hodi. Vsaki dan je naredil kakšen korak več in v petek ko sem šla v vrtec po njega, me ustavi en očka in reče, a vi pa že hodite jaz pa ja ob opori, pa kakšen korak brez. On me pa prepričuje, da ga je videl iti iz ene sobe do druge v vrtcu . POtem na igrišču, pa je mali preprosto odmaširal . Sedaj pa plazi samo še, če je mrtvo utrujen, sicer pa pade, se pobere in šiba po dveh . Striženje nohtov: kar v naročju, pa zraven malo pojem pa ga hecam, pa brez joka itak ne gre. Pa še to: novembra zamenjam delovno mesto in sicer na boljše, z boljšim delovnim časom in manj popoldanskih . Včeraj smo bili na ljubljanskem maratonu in si je naš štiriletnik pritekel kolajno (so si jo vsi tekači), je bil pa tako navdušen, da bi bilo škoda zamuditi. Sicer pa je pri nas vse po starem. In spimo še zmeraj ne oz. otok spi, samo midve ne, ker izpade, da ima more in on joka v spanju . Pomaga, če ga zbudimo, ampak problem je, da on tako trdno spi, da ne pomaga niti močenje z vodo, glasno klicanje, luč v sobi. Kakšen nasvet, kako zbudi trdo spečega otroka? Zdaj sem pa toliko naložila,... Grem.
|