|
pomladno_dete -> RE: Feldbach - plačevanje (ZZZS, Haag) (1.1.2009 22:11:33)
|
Odgovarjam kar obema naenkrat.
Primoza RR: Debate sploh nisem odprla zaradi primerjav glede rizičnosti porajanja na različnih koncih sveta. Pa vendarle, da ti na kratko odgovorim na prilepljene podatke. Merjenje mortalitete ni edino merilo kakovostne obporodne pomoči, že dolgo ne več, v državah, ki so v tem pogledu na vrhu, kamor vsekakor po tej plati sodi tudi Slovenija - o tem ni dvoma in temu nihče v tej temi ne nasprotuje. V Sloveniji ni (več) problem umrljivost, problem je sistem, ki je osredotočen sam nase in na novorojenčka, ne pa na žensko - torej "samo da bo novorojenček zdrav, ženska bo že". Kakor se že morda čudno sliši, to NI prava logika. V državah, kot je Avstrija, kjer je babiška sila bolj usposobljena za samostojno delo in manj podrejena porodničarjem (kjer je torej sistem manj medikaliziran in bolj babiški), je skrb namreč osredotočena na konkretno žensko - na vsako žensko posebej. Ker, če je tej konkretni ženski dobro, je ogromna verjetnost, da bo tudi novorojenčku. Ženski pa je težko dobro, če se mora podrejati doktrini sistema, namesto, da bi se ta prilagajala njej: če je ne poslušajo, kaj bi želela, če se mora pogajati, da lahko hodi, če mora za iztis ležati, ko vendar že OŠ fizika govori, da bi bilo fizikalno dobro biti pokonci, pa to ni mogoče, ker je osebju tako lažje, če dobiva umetne popadke, ker drugače (bolj naravno, s pomočjo lastnega telesa ženske) ne znajo ali nočejo pospeševati poroda, ženski pa govorijo, da nič ne ve, ker predirajo plodov mehur, kar skrajša porod za max 1 uro, povzroča pa zmedo pri fiziologiji poroda in hormonih, ki se takrat sprožajo, ker je skratka mnogo stvari, ki bi jih z zelo preprostimi sredstvi lahko naravno reševali (recimo menjava položajev za lažje prodiranje ploda navzdol, saj vemo, da se le-ta obrača kot vijak in ga ženska v navpičnem položaju z vrtenjem medenice k temu vzpodbuja, če pa leži, to ni možno, itd itd.) Namesto kemičnega lajšanja bolečine obstaja prav tako ogromno tehnik, s katerimi se porodne bolečine spremenijo tako, da je ženska nanje ponosna, ne pa da se jih boji. Zakaj tudi že pri nas vsaki drugi ženski režejo presredek, če je strokovno utemeljen procent pod dvajset, celo pod deset procentov? Zakaj ni pri porodu soba zatemnjena, zakaj hodi osebje vanjo in iz nje kot na avtobusni postaji, zakaj ne vprašajo za dovoljenje pri posegih, zakaj je pomoč pri dojenju ponekod samo na papirju, zakaj ne moreš vzeti malega bitja na svoje golo telo, ampak ti vsilijo, da moraš biti oblečen, zakaj takoj režejo popkovino, če je znano, da se še precej časa (dokler utripa) vzpostavlja dihanje z njeno pomočjo? Itd itd itd lahko bi naštevali v nedogled. In vsaka intervencija v naravni proces tega zmoti, prav tako pa prepriča žensko, da njeno telo nič ne ve, da vse ve osebje v porodnišnici, samo "pridna mora biti in ubogati". Kar ni res, je daleč od resnice. Babiški pristop (v nasprotju z našim medikaliziranim) je povsem drugačen - osebje nudi podporo ženskemu telesu in se ne vmešava, če gre vse normalno - kar je v 70% porodov. V ostalij primerih komplikacij pa seveda nudi tudi intervencije, saj so potrebne. Ampak samo v cirka 30 %, ne pa v vsej populaciji žensk.
Pa da ne ponavljam, kar govorijo strokovnjaki - čisto pred kratkim je bil pri nas eden vrhunskih porodničarjev, dr. Marsden Wagner, pa si za več razlage preberi njegovo kritiko našega sistema.
Podatki torej, ki jih navajaš, sploh niso predmet te teme. Za konstruktivno debato v tej temi bi moral navesti povsem druge podatke od stopnje mortalitet. Kateri podatki so to, si lahko prebereš v knjigi Modrost rojevanja Ine May Gaskin, na eni od zadnjih strani. Mislim, da bi morali biti za naše razmere navedeni v raziskavi Porodnišnice za današnji čas, in po tej primerjavi smo zelo zelo zadaj.
Beniki hvala za podatek o samoplačništvu EA in Ultive - tega res nisem vedela, ker me nikoli ni zanimalo. Nisem pa merila na točno ta dva elementa, dala sem ju samo kot primer - merila sem na vsako umetno lajšanje bolečin oziroma sploh na vsako intervencijo, ki za fiziologijo poroda ni potrebna. To so mnoge stvari, od kemičnih substanc za lajšanje bolečine do umetnih popadkov do britja, med njimi je večina nesamoplačniških. Merila sem na to, da v medikaliziranem sistemu ena intervencija (prva) zahteva kaskado naslednjih ukrepov in na koncu zelo pogosto veliko število osebja. Točno tak je bil moj primer, poznam jih pa še zelo veliko. V babiškem sistemu je velika večina nerizičnih porodov speljana z eno samo strokovno podporno osebo, to je babico.
Glede plačila - sem tudi povedala, da bom v skrajnem primeru tudi plačala, zanimalo me je samo, kakšno je stanje glede na to, da se je veliko govorilo o tem primeru. Ne zdi pa se mi fer, da v Sloveniji rodim lahko samo v bolnici. Tistim, ki vam to ni nekaj spornega, je seveda rojevanje v bolnici popolnoma samoumevno, saj je to v skladu z vašimi željami in predstavami. V redu, do tega imate vso pravico, in je v ničemer ne spodbijam. Vendar pa se da roditi tudi v porodnem centru, kjer bi rodile mnoge, podobne meni. Le da jih pri nas ni. Zakaj jih ni? Ne vem. Ker eno je jasno: finančno je porod v babiškem centru mnogo mnogo cenejši od poroda v bolnici. In s tega stališča so meni predstave o medikaliziranem porodu kot edinem možnem, pravem in nasploh najbolj optimalnem za žensko in za plod zelo čudne. Sploh čudno pa mi je, ker potem nas, ki si v primeru netvegane nosečnosti želimo roditi zares naravno, ne samo "vaginalno", kar je pri nas sopomenka za naravni porod, torej s spoštovanjem ritma in sposobnosti naših teles brez nasilnih intervencij, imate za izbirčne in nas pošiljate v tujino, naj si "kar same plačamo". Ponavljam, ni osnovni problem to, kdo bo plačal, osnovni problem je, kje v Sloveniji roditi na nemedikaliziran način. Te možnosti ni. In to je narobe. Ne samo zato, ker je mnogo cenejša od medikalizirane, ampak zato, ker tudi po strokovni plati daje boljše rezultate, poleg tega pa je tam praksa osredotočena na žensko, ne pa, da mora biti ženska na sistem.
Toliko za razumevanje, o čem sploh teče ta debata. Če naj bo pogovor konstruktiven, se je vedno dobro držati začrtane teme, zato sem že na začetku prosila za komentarje tiste z izkušnjami o tej konkretni temi - in videti je, da sem prav predvidevala. Kot se je zdaj izkazalo, je razumevanje drugega, ki je šel skozi neko hudo izkušnjo, nekomu brez take prestane izkušnje očitno izjemno težka naloga. Zato se iz debate tudi umikam, saj sem izvedela, kar sem želela. Vsem mnogim, ki ste mi odgovorile v zvezi s temo sem ali pa zasebno, se iz srca zahvaljujem; sporočim, ko bo za mano drugi porod, upam, da bo po moji meri :) Ostalim redkim, ki ste zgrešili poanto debate, pa samo tole za razmislek: v času od poroda sem govorila s skoraj dvestotimi porodnicami. Približno 150 jih je rodilo v Sloveniji, 50 pa v tujini. Od teh, ki so rodile v Sloveniji, jih ima več kot dve tretjini vsaj eno slabo izkušnjo, polovica več slabih izkušenj, četrtina pa pripoveduje grozljivke. Od teh, ki so rodile v tujini v babiških centrih ali doma z asistenco usposobljene babice, slabe izkušnje nima niti ena. Kar je zanimivo samo po sebi.
|
|
|
|