Acjom1
|
Živjo! Evo mene po dolgem času. Naš fant nam kar vzame veliko časa, tako da me ni bilo prav nič za računalnikom zadnje čase. Sicer pa zelo lepo napreduje, danes je bila patronažna čisto navdušena kako lepo pridobiva na teži. Na kratko bom napisala še svojo porodno zgodbo. Začelo se je že v nedeljo s popadki na 5 do 10 min cel večer, potem pa so okrog polnoči čisto nehali in sem zaspala. Potem se je nasljenji dan ponovila podobna zgodba. Z mojim sva spet do polnoči čakala kaj bo, potem pa se je spet nehalo in sva ob polnoči šla spat. Ob 12.20 pa se zbudim in začutim vse mokro. Vstala sem in iz mene je začelo kar teči, kot da bi se polulala. Zbudila sem svojega in rekla - "to je to, greva v porodnišnico!". Najprej mu sploh ni bilo jasno kaj se dogaja, je še na pol spal. No, potem je poklical rešilca, ker sva v tretjem nadstropju brez dvigala, pa tudi z avtom ne moreš do bloka... Medtem sem bila jaz čisto razburjena. Kar naenkrat me je prijel strah, ko sem vedela, da je to to. Tako sem si želela čimprej roditi, takrat pa kar panika. No, do takrat, ko je prišel rešilec, sem se že precej pomirila. Ko sem prišla v porodnišnico še nisem imela nobenih popadkov. Na pregledu so mi povedali, da sem odprta komaj slab cm in da bo to še nekaj časa trajalo. Potem sem šla na CTG, na katerem sem tudi imela prvi konkreten popadek. Za tem sem šla še na klistir (sem bila kar presenečena, ker sem pričakovala, da bo bolj hudo) in ko sem prišla v porodni, so se kmalu začeli že kar hudi popadki. Mojemu so rekli, da lahko gre še domov, da se malo naspi, ali pa ostane in se malo spočije na kavču poleg. In se je odločil, da bo ostal - še dobro, ker mene je že bolelo kot . Do 7ih zjutraj sem imela popadke na slabo minuto, včasih so kar prehajali iz enega v drugega brez premora in moram rečt, da me je čisto izčrpalo. Potem je prišla nova smena in babica je rekla, da smo na slabih 5ih cm. Takrat sem se kar malo razjokala svojemu, sem resno mislila, da ne bom zdržala do konca. Potem so mi dali umetne popadke, svečko tramala in še eno infuzijo z neko protibolečinsko zadevo. Še vedno me je bolelo, ampak sem bila vsaj malo omotična, med popadki sem kar zaspala, tako da se od tukaj naprej skoraj nič ne spomnim. In potem se je končno začelo - babica je rekla, da naj začnem potiskati, da je to to in v treh popadkih je bil naš korenjak zunaj. Rodila sem ob 10:51. Nič nisem bila prerezana, imela sem samo manjšo raztrganino in sem dobila dva šiva (ki sta me potem kar bolela, tako da sočustvujem s tistimi, ki so vas rezali), kar je kar presenetljivo, glede na to, da je imel naš Klemen obseg glavice kar 36,5 cm. Med porodom sem se odločila, da nasljednjič ne grem brez ultive, ali pa epiduralne in moram rečt, da še vedno vztrajam pri tem. Ena stvar je pa sigurna - v drugo se bom dosti bolj bala poroda, kot sem se ga v prvo. Tako, Klemen se je začel prebujati... Jutri bom pa probala najti še čas in prilimati kakšno slikico. Za konec še čestitke vsem novim mamicam (nisem brala nič za nazaj kako in kaj) in držim pesti za vse, ki boste to še postale. Lp
|