diduska
|
. IZVIRNO SPOROČILO: trdozimc Ojej Mat3ja22 . Veliko e-vitaminčkov za Nicka, da bo čimprej zdrav! In čestitke za prve korake po dveh! IZVIRNO SPOROČILO: lorch Samo mimogrede: sama delam v vrtcu in sem dala skozi nekaj uvajanj, zato zagovarjam uvajanje brez staršev, ker drugače je to za otroka dvojno uvajanje. najprej spozna vrtec, kamor gresta skupaj z mamico, potem pa šok: naenkrat mora hodit vvrtec brez mamice in uvajanje se pravzaprav šele takrat začne. Ja, mogoče bo kdaj drugačna doktrina, kako uvajati otroke. Jaz osebno nisem za tak način, ker so tile naši malčki - čeprav ne kažejo - že zelo razumsko in čustveno razviti človečki. Zase vem, da če bi bila takšna, a po drugi strani majhna, od staršev odvisna in nesigurna, si gotovo ne bi želela, da me kar nekam pripeljejo, med tuje ljudi in rečejo zdaj boš pa tu in gredo. Meni se zdi pomembno, da moj otrok spozna že takoj na začetku, ob prvem stiku, da je vrtec prijeten kraj za igranje in druženje (kar mu pokažem jaz, ker mi zaupa in me pozna) in da so vzgojiteljice povsem nenevarne, prijetne za pogovarjat in da ti pomagajo, če jih potrebuješ - tudi to mu pokažem s tem, ko se z njimi družim in pogovarjam. Tako se po mojem nauči, da je v vrtcu zaradi družbe in igranja, ne pa zato, ker pač jaz nimam časa zanj. - To je moje mišljenje. Gotovo pa obstajajo primeri, ko zaradi čustvene preobčutljivosti staršev ali pa prevelike navezanosti tako uvajanje ni najboljše. Ampak po mojem so to prej izjeme. Pa še eno razmišljanje, če se kateri da brat: Včasih otroci niso tako zgodaj odhajali od doma v tuje okolje. Res je, da mamice niso imele tako dolge porodniške, ampak v isti hiši je živelo več generacij in otrok je ostajal do šole v tem znanem, domačem okolju. Do takrat pridobi malček že veliko samozavesti in zaupanja v ljudi okrog sebe, prav tako pa tudi ni več fizično tako odvisen od okolice - sam gre na stranišče, sam se hrani, sam si poišče hrano, sam se obleče, sleče, .......... Res pa je, da je bilo pri hiši vedno tudi veliko otrok in je lahko pridobil tudi socializacijske navade. Vrtec je nekak približek te nekdanje velike družine (samo kakšna babica ali dedek še manjkata za ravnotežje). Ampak vedeti je treba, da ta ''družina'' ni njegova že od rojstva in se ji mora privadit ter jo šele posvojit (vzet za svojo). V družino pa spadata tudi mami in ati (čeprav hodita v službo in ju veliko ni). Moram rečt, da se vzgojiteljici pri nas res trudita pritegnit starše k sodelovanju in ne želita, da je vrtec samo neke oblike servis, za kar sem jima zelo hvaležna. V glavnem, poanta vsega, kar poskušam povedat je, da se pomanjkanje občutka varnosti pri dojenčkih kaže kasneje vse njihovo življenje, zato je moje mišljenje, da dojenčkov (kar še ne leto dni stari otročki tudi so!) - pa navsezadnje tudi ostalih zelo malih otrok - mamice ne bi smele puščati v popolnoma novem, tujem okolju, z nepoznanimi ljudmi, samih. Edina razlika je, da malo večjemu otroku že lahko razložiš, zakaj bo moral recimo s popolno tujko ostat kakšno uro. Malčki so zelo prilagodljivi (to je naravni nagon preživetja) - v prvih mesecih življenja tudi mamico hitro pozabijo, če zboli ali umre - zato se v vsako situacijo hitro vživijo, vprašanje je samo za kako ceno. No, pa sem malo sfilozofirala in zmoralizirala. V četrtek sem bila na Gibonniju. Super je bil . Včeraj pa na dekliščini. Zdaj grem pa na tla ležat k otročkoma, ker B dela. Lepo si napisala tole, tako da si mi zbudila malo slabe vesti. Pri nas je dejansko funkcioniralo, da smo jo že drugi dan pustili samo v vrtcu, očka je malo zajokal, jaz sem pa v službi še eno uro sedela kot kip, ampak je pomagalo in je že 5. dan oddelala cel dnevni red. Slaba vest zato, ker sem razumela tako, kot da nimam toliko rada svoje punčkice, da bi ostajala z njo čim dalj v vrtcu. Pri nas je že vzgojiteljica takoj rekla, da ne bo promlematična in tudi, da bolje se ne bi mogla uvajat. Skratka, vsi so individualisti in vsak po svoje doživlja spremembe, je pa res, da je pri nas pomagalo to, da sva poleti hodili v vrtec blizu našega doma in opazovali otročke in sem ji že takrat govorila, da gre tudi ona kmalu v vrtec in se bo tako igrala - verjetno me je že razumela . No, zdaj smo na AB, ker se je posledično tudi zaradi vrtca prehladila - vneto grlo in ušesa. Je pa danes že veliko bolje, kašlja še malo, ampak bo... Glede zajtrka, mi smo tudi probali marmelado in maragarino - NO GO. Kakšni sirni namazi so pa superca, skuta z žličko marmelade, jogurt z ovsenimi kosmiči, sem pa tja ji pa dam tudi piščančje hrenovke brez ovoja in tudi ARGETO JUNIOR je že jedla. V vrtcu tako vse živo jedo, tako da tudi doma ne delamo izjem. Sem bila pa presenečena, ko so jim zadnjič za zajtrk dali kisle kumarice - takim majcenim, no... OK, dosti za danes...se javim kaj še jutri, ker sem na bolniški, pa bom malo več prosta.
< Sporočilo je popravil Jančika RR -- 24.11.2008 14:08:22 >
_____________________________
Otroci se vas ne bodo spominjali po materialnih dobrinah,ki ste jim jih oskrbeli, temveč zaradi občutka, da jih cenite.
|