trdozimc
|
pikica 
Če ti kaj pomaga: naš Jan je bil ful občutljiv otroček in vse spremembe so bile zanj res šok. Uvajal ga je njegov ati, ker bi meni bilo prehudo, malčki pa to ful čutijo.
Ko smo začeli, smo imeli pred tem sestanek z vzgojiteljicama in sva jima točno povedala, kakšen urnik ima, kako imamo z njim navado ravnat (da se ne mara cartat z nikomer razen z nama in naj ne silijo vanj - sploh ne s cartanjem! - ker je začel obvezno tulit, da mu je treba vse pred spremembo najavit - npr. hranjenje, previjanje, .... in če mu poveš in ga ne kar odneseš nič ne komplicira, .... in še in še).
S seboj je vedno dobil svojo flaško s čajem, zajčka in dudo - s tem je hodil še dolgo potem v vrtec (skoraj celo leto). Odklonila sva odvajanje od dude in uvajanje kahlice na silo in nikakor ne par mesecev po začetku obiskovanja vrtca. Prav tako je po potrebi dobil flaško z mlekom.
B je šel vsako jutro z njim in odšel normalno v skupino, s katero se je igral (tudi z drugimi otročki) in pomagal vzgojiteljicama in se z njima pogovarjal. Prvi dan sta skupaj ostala pol ure in skupaj odšla potem domov, drugi dan uro in tako naprej in šele četrti dan v tednu ga je pustil samega v skupini. To je zgledalo tako, da je šel normalno z njim v igralnico in ostal do po malici in potem, ko so se spet začeli igrat mu je povedal, da se bo on zdaj tam malo igral, ker mora ati nekaj opravit in bo hitro nazaj. Rekel adijo in je šel. Z vzgojiteljicama je bil zmenjen, da ga kličeta na mobi, če bi neutolažljivo jokal več kot 10 min. Čez pol ure je bil res nazaj. Peti dan se je poslovil za eno uro. Naslednji teden je po malici odšel in prišel po kosilu (pred spanjem) - okrog 12. Jan ni spal v vrtcu do 2. leta, ker so razmere doma to dopuščale.
Na začetku je bilo malo joka, pa tudi hrano je zavračal, če ni bilo B poleg, ampak se je vse dokaj hitro porihtalo.
Je bilo pa pri Janu izredno pomembno (ne vem, mogoče je tudi pri drugih????), da ga nikoli nikjer nisem puščala samega za dalj časa, sploh ne nikjer, kjer je bil prvič - niti za kratek čas, in kadar sem šla, sem mu to VEDNO povedala. Sem npr. rekla: jaz moram v trgovino, ti se boš medtem igral tu pri babici, JAZ BOM HITRO NAZAJ! Sem mu dala lubčka, se obrnila in šla. In sem bila vedno tudi res hitro nazaj. Kadar je bil prej že kot mlajši pri babici tako ni nikoli niti zajokal.
Joj, upam, da se Lovro čimprej navadi!!!!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Da je vsak otrok drugačen in da ne vejo kaj bi pomagalo.
pikica* - kaj pa če poskusiš s kakšno igračo? Kakšnemu otroku pomaga, če ima zraven kaj od doma, na kar je navajen. Sicer se pri Zoji to do zdaj še ni obneslo, ker obleži igračka kar na tleh. No, jst vztrajam in ji dam vsak dan nekaj zraven. Eni pravijo, da je fajn, če ima zraven kaj, kar diši po mamici. 
).
bil nekaj časa že sam tam. 
?
.
pa jo je držal na rokah.Postrigla pa sem jo samo spredaj in sedaj zgleda kot kakšen Denis pokora
, pred letom dni, ko sem šla čez 10 dni v Rim in čeprav me je bilo takrat strah, kako bo vse skupaj potekalo, mi je tisti čas ostal v lepem spominu! 
