ronja
|
to bo pa zdaj težko: zdi se mi da več razmišljam o reprodukciji zaradi vpliva okolja. pa ne bit' jezne, zaradi te besede.
mislim da je večina teh stvareh, občutkov vtepena v glavo. bolj kot da gre za instinkt.
Hm, če tako razmišljaš, pa bi rekla, da ne imej otrok kar tako, brez očeta... Ker da bi imela otroka zato, ker pač okolje pričakuje, da ga imaš, ni dober razlog... Zase ti lahko povem, da je bil ta nagon prav tipičen nagon, že od malega sem vedela, da si želim imet več otrok, prav tako moj lubi. In ko sem prišla v ta leta, sem si otroka želela - pa če bi bili vsi ostali proti, bi si ga vseeno želela... Mogoče je bilo to res povezano s tem, da sva do tega prišla skupaj, ker se je najina veza razvijala in mogoče ne bi tako čutila, če ne bi imela enega bodočega očija zraven... Zato pravim, da ne vem, ampak vem pa, da ostalo okolje pri nama ni igralo vloge.
Tak da glede na do zdaj prebrano, bi na tvojem mestu počakala: na pravega moškega, s katerim se bosta skupaj odločila za  (povej pa potencialnim kandidatom, da si nekoč želiš otrok, da ne bojo paf) ali pa na to, da se ti bo zbudil tvoj nagon tako močno, da ga ne boš mogla zanikat. Če se to ne zgodi, potem je verjetno boljše, da nimaš otrok brez očeta, ker imet otroka "za rezervo", da ti ne bo kdaj žal, ne vem, če je dovolj dober razlog...
|
Natisni
In ti želim, da najdeš nekoga, ki ne bo daroval samo svoje seme, ampak bo ob tebi in ob malčku 
