ronja
|
Zame je pač takšno razmišljanje prej neumno, kot pa zrelo. Si kdaj pomislila na otroka in ne zgolj na sebe? Hm, pa po moje je, sicer sploh ne bi pisala tega vprašanja, ali je to moralno... Moti pa me predvsem to, kar pravi LANA38, da bi imela otroka ne glede na očeta, ker pač noče biti sama . No, to se tudi meni ne zdi ok. Otroka imaš zato, ker si želiš otroka, ne pa da boš imel nekoga, ko se boš stral - to naj bi bil partner, otroke naj bi pa takrat že spustili od sebe... Glede tešenja materniskega čuta: imela sem učiteljico v 1. razredu OŠ, ki ni mogla imeti otrok in je v nas vlagala vso energijo in bila res krasna učiteljica, vendar se mi zdi, da ji je bilo vseeno malo hudo, da smo na koncu dneva odšli vsi veseli k svojim staršem in ko nam je odgovarjala, zakaj nima otrok, da smo mi njeni otroci, pa smo jo spraševali: "ja, ampak svojih svojih"... Tak da gotovo malo pomaga, da se ti ne zmeša, če ne moreš imet otrok, isto pa gotovo ni... Tak da jaz tudi ne upam obsojat žensk, ki pač do 36-ega niso spoznale partnerja, s katerim bi si želala ustvarit družino. POjma nimam, kaj čutijo. Se mi zdi pa bolj grozno to, da ženska, ki ve, da si noro želi otroka, pa recimo njen mož noče, ker recimo že ima otroke od prej ali pa jih enostavno sploh noče imeti, ostane z njim in požre to željo. Poznam jih nekaj in so čisto vse zelo zelo zagrenjene... Zato se mi zdi skoraj boljše, da pač nekje najde nekoga, ki bo pripravljen biti oče brez obveznosti, bo pa vseeno za, da mama otroku pove, kdo je. Vsaj tem otrokom, ki jih jaz poznam, je to veliko pomenilo, ne glede na okolje. Ne imej otroka samo ker si toliko stara. Imeti ga moraš, ker si ga srčno želiš, ker vsakokrat ko vidiš kakšnega otroka, te prime v srcu...to je po mojem mnenju želja po otrocih. Pod tole se pa podpišem!
|