|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   Uspelo nama je!
5.9.2008 14:50:22   
sassy0
To pišem, ker sem mnenja, da ima veliko mamic podobne probleme in mogoče bodo z mojo zgodbo lahko le te rešile.
 
Že ko sem bila noseča, sem se bala dneva, ko bom rodila in bom mogla otročka podojiti. Bala sem se predvsem tega, da nama ne bo uspelo, zaradi mojih vdrtih bradavic ali pa zaradi pomanjkanja mleka. Ker sem sklenila, da se bom maksimalno pripravila na to, sem si kupila nastavke, ki sem jih vzela že sabo v porodnišnico. Mali se je rodil skoraj čisto na rok, bil je krepak dojenček in samo malo zlatenčen. Prvi dan je skoraj cel dan bolj prespal, ker se je napil plodovnice, tako da sem ga mogoče v celem dnevu pristavila samo nekajkrat, ker niti ni hotel zelo sesati. Veliko je bruhal zaradi plodovnice, vendar pa se je v bruhanju videlo, da je pojedel tudi malo mleka. Moj strah, da mleka ne bo, se je razblinil. Nastavek je tudi lepo zagrabil, tako da sem bila prepričana, da nama bo ratalo brez kakšnih večjih problemov.
Tisto noč sem si poskušala tudi vizualizirati kako mi mleko teče v dojke in ne vem, če je to pomagalo, sem naslednji dan dobila zelo močan naval mleka. Dojke so bile polne, teklo pa še nič ni, ker mlečni vodi še niso bili preveč razviti. Tudi, ko je mali sesal, se je zelo hitro utrudil, ker se je moral zelo matrati, še dodatno, ker sem uporabljala nastavke. Brez nastavkov pa ni šlo, ker sem imela dojke tako polne, bradavic pa nič in mali ni znal zagrabit. Tudi v porodnišnici so mi svetovali nastavke. Pa je prišel dan za odhod domov. Že ko sem prišla domov, so me bradavice zelo bolele, vendar sem to pripisovala neutrjensti. Kasneje sem ugotovila, da je bilo to zaradi premajhnih nastavkov. Še vedno sva se matrala z nastavki. Vsako dojenje je bilo bolj boleče, šlo je tako daleč, da so se mi naredile odprte rane in v tistem momentu je bilo najinega dojenja konec. To je bilo, ko je bil mali star cca 14 dni.
Sama se nikakor nisem mogla sprijaznit z dejstvom, da ne bom dojila, sploh ker sem mleko imela. Tisti dan je mali prvič dobil flašo, jaz pa sem zraven jokala, čeprav sem si stalno ponavljala, da ni to nič takega, če ne bom dojila.
Ker kar nisem želela vreči puške v koruzo, sem poklicala svetovalko za dojenje. Ona je bila prva, ki me je res potolažila in mi vlila novega upanja. Rekla mi je, da se bradavice zelo hitro regenerirajo in da naj na poškodovani strani dva dni ne dojim, naj se znebim nastavkov in imam bradavice veliko na zraku. Njena navodila sem ubogala in nastavke takoj odstranila, na poškosovani dojki sem si mleko črpala, čeprav je šlo zelo težko in malo, ker še vedno ni mleko teklo ampak kapljalo po majhnih kapljicah, z mamlim sva imela dva dni borbe, da se je navadil samo na bradavico, pa še zaspanček je bil na sami dojki. Nikakor ga nisem mogla pripravit, da bi sesal več kot par minut skupaj. Ko pa je dobil flašo, jo je v trenutku pojedel.
Nato je bila takšna praksa, najprej podoj na obeh dojkah, nato pa še flaša, z nami kar mesec in pol. Dodatka sva pa potrebovala vedno manj, najprej sva začela samo z nočnim dojenjem (naučila sem se tudi leže dojiti), nato do popoldan tudi ni več potreboval dodatka, ni pa nama nikakor uspelo brez dodatka. Jaz pa se še kar nekako nisem mogla sprijaznit tudi s to varianto, čeprav je bilo to več kot občutno izboljšanje kot prej.
Nato pa smo odšli na morje. Tam sem se malemu res posvetila 100%, brez kakršnih koli gospodinjskih obveznosti. Dojila sva se non stop. Sicer je dodatek še vedno dobival, samo samo še kakšna 2 na dan. Ko pa smo prišli po 14 dneh domov, enostavno ni več zahteval dodatka je bilo zadosti samo na dojkah. Stari smo bili pa dobra dva meseca.
Ko sem potem gledala nazaj, sem ugotovila, da če bi mi kdo že v porodnišnici nazorno pokazal pravilno pristavljanje brez nastavkov, vse mogoče položaje dojenja, kako lahko otročku sam pomagaš, da lažje zagrabi bolj polno dojko, itd, vseh teh problemov najbrž ne bi imela. Pa sem v porodnišnici 2x prosila, da so mi ga pristavili, ker sva sama imela probleme. Še največ sem dobila od nasveta svetovalke in pa foruma za dojenje, kjer je veliko uporabnega materiala. Uporabljala sem premajhne nastavke, zaradi tega so se mi bradavice tako zelo uničile. Da pa nama doma ni uspelo polno dojenje je bilo pa  krivo to, da sem bila ujetnik ure. Mora se dojiti na 3 ure, 15 min na eni, pa na drugi, če se je dojil manj, sem bila vsa nesrečna, če se je hotel več, sem ga odklopila. Tako, da se dejansko nisva dojila na njegovo zahtevo ampak na mojo komando.
Vendar še vseeno nisem obupala in če ne bi bila tako vztrajna, ne vrjamem, da bi se danes še sploh kaj dojila. Sedaj bo mali star 3 meseca in lahko vsakemu ponosno povem, da SE dojiva.
Tako, da mamice, poiščite ustrezno pomoč (ker pri nas žal ni tako, da bi bila tovrstna izobrazba vključena v poporodno obdobje) in predvsem ne obupajte. Tudi mene je stalo nešteto živcev, prejokanih noči, občutkov krivde, da sem slaba mama, ker ne morem nuditi svojemu otroku to kar je najbolj naravno. Vendar se vse da, če pa se odločite drugače, pa zaradi tega niste nič slabše mame kot sicer.
Lepo pozdravljene in čim manj neprespanih noči.  

_____________________________

Imamo morskega dečka, ter zimskega princa, ki je prehitel 1 mesec.
Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: Uspelo nama je!
5.9.2008 15:38:40   
mama11
user posted image

(odgovor članu sassy0)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   [Brisano sporočilo]
5.9.2008 16:19:38   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu mama11)
  Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: Uspelo nama je!
5.9.2008 16:27:57   
annie
user posted image user posted image user posted image

(odgovor članu Brisani uporabnik)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: Uspelo nama je!
5.9.2008 17:36:56   
pikalonca
Super si napisala.user posted image

_____________________________

Kdor hoče videti, mora gledati s srcem.

(odgovor članu annie)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   [Brisano sporočilo]
5.9.2008 18:16:06   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu pikalonca)
  Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: Uspelo nama je!
5.9.2008 18:33:23   
simin
še več takih vztrajnih mamic kot si ti!user posted image

(odgovor članu Brisani uporabnik)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: Uspelo nama je!
6.9.2008 7:15:46   
Neni13
Sassy solze so mi tekle, ko sem brala tvojo sporočilo. Saj sem preživljala popolnoma enako in so me tisti grozni občutki nemoči preplavili..
Nama ni uspelo, ker sem poleg vsega imela še nenehno mastitise. Je pa popolnoma res, ko bi nam (ki imamo probleme z vdrtimi bradavicami) v P vsaj kdo pokazal kako dojiti. Ko samo vidim nastavke me začne trebuh bolet.
Ja in tudi mene so napumpali, da max. 15 do 20 minut dojit...O kaka tepka sem bila....
Pri drugem user posted image  te pa definitivno kontaktiram.
Česititke, res sem vesela, da vem da je mogoče tudi tako dojiti!!!user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image
Upešno dojenje še naprej. N.

(odgovor članu simin)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: Uspelo nama je!
7.9.2008 15:33:09   
špelin@
BRAVO user posted image user posted image user posted image  in kapo dol pred tabo user posted image user posted image user posted image

(odgovor članu Neni13)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: Uspelo nama je!
7.9.2008 21:00:18   
Anonimen
Bravo mami! user posted image  Tako lepo je prebrati takšno zgodbo, da dokažeš vsem mamicam, da je tudi potem, ko je že dojenček na AM, pot nazaj do dojenja zagotovljena, z veliko truda, a je možno.
Sama sem mnenja, da bi 90% vseh mamic, ki imajo otročke na AM, lahko dojilo, če bi res imeli takšno željo, kot si jo imela ti. user posted image

(odgovor članu špelin@)
  Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: Uspelo nama je!
7.9.2008 21:19:47   
Rožica I
user posted image  Bravo za vaju oba!

_____________________________

ROŽICA

(odgovor članu sassy0)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: Uspelo nama je!
7.9.2008 21:27:24   
ELMA
user posted image user posted image user posted image

_____________________________

Vse, kar je res-ne rabimo povedat, ampak vse, kar povemo mora- biti res.

(odgovor članu Rožica I)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: Uspelo nama je!
7.9.2008 21:37:14   
CatJa
Super, sassy0! user posted image



_____________________________

Niso časi slabi, temveč človek.
John BEAUMONT

(odgovor članu sassy0)
Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: Uspelo nama je!
7.9.2008 21:43:03   
Tende
Bravo, punca! In blagor tvojemu otročku za tako mamico.user posted image  Tako se dela.

(odgovor članu CatJa)
Neposredna povezava do sporočila: 14
   RE: Uspelo nama je!
7.9.2008 21:51:47   
sandra85
user posted image user posted image user posted image tako je prav! vse za naše zakladke!

_____________________________

kako je če imaš v življenju 2 moška: enega neizmerno ljubiš in se mu z užitkom cela predaš, drugega imaš neizmerno rada, vsak njegov napredek je zate ponos in vsak njegov nasmeh ti polepša dan! oba pa mi pomenita VSE na tem svetu! ¦ ¦

(odgovor članu Tende)
Neposredna povezava do sporočila: 15
   RE: Uspelo nama je!
7.9.2008 22:15:04   
srečka nosečka
user posted image user posted image user posted image  - tvoj trud je poplačan

Nama zaradi podobnih težav (vdrte bradavice) dojenje z nastavki poteka bp že dobrih 7,5 mesecev.



_____________________________

Od srečke nosečke k srečni mamici
Hvala moj zaklad LANA


(odgovor članu sandra85)
Neposredna povezava do sporočila: 16
   [Brisano sporočilo]
7.9.2008 22:33:37   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 17
   RE: Uspelo nama je!
8.9.2008 10:48:40   
oro
Bravo Sassy! Kar kurjo polt sem dobila, ko sem brala tvojo zgodbo in podoživljala svojo... Tudi midve sva se hudo borili! In po dobrem mesecu take vojne, sem pisala prijateljicam takole pismo:   ...moram pa rect, da sm tako izcrpana kot se nikoli. Ocitno stvar prihaja za mano. In ko si mislis, da je porod najtezja stvar, potem pa le okrevas... pri meni ni bilo tako. Dva dni sva res obe le pocivali in uzivali v noro lepih obcutkih, potem se je pa zacel boj z dojenjem.user posted image  Nikoli nihce ni omenil, da je to lahko problem - mislila sem, da po porodu otroka priklopijo in je to to... pa je vse prej kot to. Vsaj pri meni. Pa vidim v porodnisnici, da je pri vecini to kar velik projekt - le da je pri enih manjsi, pri drugih vecji. Midve spadava v te zadnje. In zanimivo, tudi nekatere tiste, ki imajo ze drugega ali vec otroka imajo iste tezave. Tamala enostavno ni imela moci povlect - bradavicka je ok, tamala pravilno odpre usta, nato pa le lize in cmoka, vakuma pa ne more ustvarit. Dokler ni vakuma tudi mleka ni, zato je potem jokala in jokala, v histeriji se pa jasno stvari se poslabsujejo. V porodnisnici vsak dan tehtajo otroka in ce prevec izgublja na tezi, ga lepo nahranijo po flaski. Ce pa otroku pokazes to enostavno varjanjo hranjenja (iz flaske zlijes v usta - ne tako kot na dojki, ko moras fino vlect da pritece)... je dojenje iz dneva v dan tezje.  No in teza miške je sla prevec dol, zato so jo zvecer nafutrali... tako, da je zakomirana spala celo noc, medtem, ko so drugi otroci na oddelku jokali, cmokali, se pestvali.. Nasa je pa mrtvo spala. Zame pa je bil to tak poraz kot se nikoli! Nekatere se enostavno sprijaznijo s tem z opravicilom, da pac "nimajo mleka" in lepo hranijo otroka po flaski... meni je sla pa misel na to kar na jok! Obcutek, da ne mores nahraniti lastnega otroka je obupna. Stisnes jo k prsim in zacne histericno jokat user posted image  In zato sem se odlocila, da bom vztrajala za vsako ceno. Sestram sem noro tezila, naj mi pomagajo - veselila sem se njihove izmene, da bo verjeno v naslednji prisla kaksna, ki mi bo znala bolj pomagati... in tako mi ena svetuje, naj mi kupijo nastavke za bradavice in bova probali se tako. Zjutraj mi jih mama prinese in ta sestra si je res vzela cas zame (sej je vidla da sem cist obupana) - sedela je pri meni na postelji vec kot eno uro, masirala moje dojke in drazila tamalo da je odpirala usta, bradavico mazali z glukozo (sladkor)... in naenkrat tamala povlece - zapeklo je tako, da sem cutila v peti! :-) No in to mi je dalo novo energijo, novo voljo za vztrajanje. Dva dni in dve noci sva se na dve uri borili z priklapljanjem - in to tako, da je bilo najprej najmanj eno uro joka, nato pa je potegnila. Cimram sem se opravicila in jim dala vedet, da bom vztrajala tut ce me bosta grdo gledalli. Una zraven mene mi je celo rekla, da svaka mi cast kok zdrzim. Zaradi tega sem tudi prosila tam, ce lahko ostanem not se en dan - da mi dojenje se ne gre, da po flaski ne bom hranila in da jih prosim, ce mi pomagajo.  Po velikih borbah sva se navadili na nastavke - rezultat joka je bil vedno uspesen in tamala je zacela pridobivat na tezi. Kako zanimivo - se nikoli se nisem tako bala tehtnice kot zdej - vsakic, ko so jo pripeljali v sobo, sem cist trda cakala, kaj bo (ce se nebi redila bi jo spet oni nahranili)! No ampak na sreco je slo pocasi na gor in ce je bilo kdaj premalo, sem jo divje budila in se vztrajala! V tem trenutku sem se pa zacela ukvarjat z obcutkom, da tamalo prevec maltretiram - ce je vredno otroka tako matrat. Skratka da zkljucim; navadili sva se na nastavke, teza je sla gor, zdravniki so rekli, da grem lahko domov. Doma nama je ratalo tudi brez nastavkov, endar na tem mestu se stvar žal ni zaključila. Še vsaj en mesec se je dogajalo, da je po pol ure kričala ko sem jo pristavljala - preden je povlekla. In to je, pri vsej zmedenosti in izčrpanosti strup za psiho!  Zdej sem psihicno ze veliko bolje, koncno sem tut jest dobila apetit, pa tut naspala sem se ze kar dobro - po kosckih seveda, ker dojenje je vsake dve uri in traja eno uro (skupaj z previjanjem in kupckom in tehtanjem..).  Kljub temu, da sva toliko prestali, sem maksimalno zadovoljna, da nam je uspelo. Žeim pa si, da bi bilo takih travm čim manj, da bi kdo pomagal bodočim mamicam... FINO BI BILO, DA BI O TEŽAVAH PRI ZAČETKU DOJENJA GOVORILI TUDI V ŠOLI ZA STARŠE IN PA DA BI NAŠE ZDRAVSTVO PRISKRBELO V PORODNIŠNICE NEKOGA, KI BI ŽENSKAM V TEŽAVAH POMAGAL!  

(odgovor članu sassy0)
Neposredna povezava do sporočila: 18
   RE: Uspelo nama je!
8.9.2008 12:24:27   
sanosan
Čestitam za trud in vztrajnost! Se splača včasih malo potrudit, ker je na koncu ves trud poplačan.

Jaz sem s prvim user posted image  imela tudi težave z dojenjem, ki pa so bile zaradi slabega sesalnega refleksa in ne zaradi mene. Največji problem, ki sem ga jaz takrat imela, je bil ta, da se je veliko pisalo in govorilo o tem, kako rešit vdrte bradavice, pa razpokane bradavice, pa takšne in drugačne težave na strani mame. Nikjer pa nisem zasledila, kaj narediti, če user posted image  nima sesalnega refleksa. In če jaz ne bi bila odločena, da bom dojila, se tudi ne bi dojila. Kajti prvih štiri dni je bila prava vojna volje. Zelo težko posluša mama svojega novorojenca, kako histerično kriči, ker ne zna potegnit, sama pa mu ne moreš nikakor pomagat. Ampak nama je potem z nastavki uspelo in tako je po mesecu dni znal vlečt tudi brez nastavka in tako sma nadaljevala do njegovega 15. meseca.

Sedaj v drugo pa sem bila že prej pripravljena na začetniške težave in sem že v porodnišnico prišla z nastavki. Ki pa sem jih uporabljala samo na začetku, ko so mi bradavice popokale in sem jih uporabljala samo dokler se niso bradavice zacelile.

Še enkrat čestitke in lepo da si napisala svojo zgodbo, kajti premalo se govori o takšnih stvareh.

(odgovor članu oro)
Neposredna povezava do sporočila: 19
   RE: Uspelo nama je!
8.9.2008 14:35:15   
sassy0
Hvala za vse čestitke in komentarje. Nisem si mislila, da bo toliko odgovorov user posted image
Vzrok, zakaj sem pa napisala to zgodbo je pa to, da dojenje večina inštitucij predstavlja kot nekaj samoumevnega. Sicer rečejo, da se morata naučiti tako mamica kot otroček, ampak nihče ne pove, da je lahko to zelo grozna izkušnja. Po drugi strani pa vsaka mamica, ki doji, pove kako je to nekaj enkratnega in lepega. Ja saj je res, ko vse steče. Jaz tudi sedaj ne bi zamenjala za nič na svetu ta občutek, ko mali zadovoljno papa.
Vendar pa sem bila šokirana, ko sem videla, da sem bila s svojim problemom samo ena izmed mnogih s težavami. Tak poudarek na tem dojenju, od pristojnih inštitucij pa nič. Meni je zdravnica na viziti, ko sem pokazala bradavice, rekla, da še bolje da so take, ker bo otroček lažje zagrabil več kolobarja, kot pa če bi imela zelo štrleče. Nihče pa mi ni pokazal, kako naj malega pripravim do tega user posted image
Edino pravo pomoč izvajajo svetovalke iz LLL, prek foruma, telefona, baje pa pridejo  tudi na dom, če je tako hudo. Vse ostale službe (MŠ, porodnišnica, ginekologi, patronažna služba), pa so povsem odpovedale. Dovolj žalostno, da sami sebi pravijo, da so ustanove prijazne dojenju.
LP



_____________________________

Imamo morskega dečka, ter zimskega princa, ki je prehitel 1 mesec.

(odgovor članu sanosan)
Neposredna povezava do sporočila: 20
   RE: Uspelo nama je!
8.9.2008 19:32:03   
t*e*j*k*a
Čestitke obemauser posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image za vstrajnost.

(odgovor članu sassy0)
Neposredna povezava do sporočila: 21
   RE: Uspelo nama je!
9.9.2008 13:07:43   
Taula
Super.user posted image
Nama žal ne uspe priti do polnega dojenja, ampak vsaka kapljica je bolje kot ničuser posted image

_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)



(odgovor članu t*e*j*k*a)
Neposredna povezava do sporočila: 22
   RE: Uspelo nama je!
12.9.2008 21:31:57   
lidija00
Super in res kapo dol za takšno vztrajnost.
Bi pa rada še nekaj dodala z moje strani. Imam 6,5 mesečnega sina. Tudi jaz sem imela že pred porodom dojiti in to mi je tudi brez večih težav uspelo. So pa tudi meni v porodnišnici takoj sforsirali nastavke, da drugače kao ne bo šlo. In nevedna sem jih seveda ubogala. Ampak potem sem po 2 mesecih dojenja z nastavki sama prišla do tega, da jih sploh ne potrebujem, da so bradavice dovolj velike, saj se morauser posted image  prisesati na cel kolobar. Pa sem želela dati nastavke stran ampak je bila muka, ker mali enostavno ni več znal piti brez njih. Tako sva imela par dni hude borbe, vem, da takrat ni bil pri nobenem podoju sit. Ampak sem vztrajala in je uspelo. Tako je steklo dojenje brez nastavkov. Tako da včasih strokovnost po naših ustanovah res zataji...
Tako se zdaj že dobrih 6 mesecev izključno samo dojiva. Nima dude, stekleničke tudi ne pozna, niti čaja ali vode, ničesar. Pa je k porodni teži dodal slabih 7 kilogramov.
Pa še tole. Mamice, bodite vztrajne, ko dojite in ignorirajne brezpredmetne pripombe okolice. Enostavno človek ne more razumeti vseh pripomb, ki te doletijo. V prvih mesecih te vsi nenormalno hvalijo, ko dojiš, takrat si super mama. Proti 4. mesecu pa se začnejo čuditi, kaj še vedno dojiš? Pa nič drugega mu ne daš za pit, pa je ja sigurno zelo žejen? Ali pa: kaj mu še nisi dala nič za pojest na žlico, ali pa: sigurno nimaš več dosti mleka, zdaj bi moral že dobiti skorjo kruha,...itd... S sinom šele zdaj poskušava malo z uvajanjem goste hrane, ampak se je res težko ubraniti, da ti kakšna žlahta ne porine malemu sladoleda v usta, ker si ga zagotovo zelo želi. Pa kruh v usta, ker ima mali najbolj stisnjeno mamo na svetu, ki mu niti kruha ne privošči, mleka pa že dolgo nima več dovolj... Pa ima mali tako zalite roke in noge kot "mišelinček" in trenutno 9,5 kg (rojen z 2980 g).
Sama sem namreč velika zagovornica dojenja vsaj prvih 6 mesecev (če je to le mogoče), ker mislim, da boljše dote kot je to, otroku ne moreš dati.
Uf, sem bila dolga, ampak sem se morala izpovedat. Zato mamice, če je le mogoče se potrudite in dojite, čeprav v začetku bradavice bolijo kot samuser posted image . Pa še kakšen zastoj mleka te včasih razveseli. Ampak vse se potrpi za naše male sončke.


(odgovor članu Taula)
Neposredna povezava do sporočila: 23
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





Plenice po izbiri Sekcije medicinskih sest...
Pri izbiri izdelkov za najmlajše smo starši zelo pozorni, zato je bolje izbrati takšne, za katerimi stojijo strokovnjaki...
Zakaj so mame neprestano jezne?
Občutiš, da se ti jeza širi od stopal navzgor. Nekdo je pustil čevlje sredi hodnika in si se skoraj spotaknila, ko si no...




Najbolj naporno obdobje.
пеперутка16

Kdaj vam je bilo najbolj naporno biti z vašim/vašo malčkom/malčico?