poli*
|
Vsakič sproti ugotavljam, da nas je vedno več, ki smo doživeli tak odziv tasta in tašče  .
No, pr nama je blo pa tko: ko sem mojim povedala je blo veselje oh in sploh, pa kako sem, pa kdaj bo, pa da bodo tut oni dali kak din din... uglavnem odziv, ki ga vsak čaka od svojih staršev.
Potem pa pri njegovih: najprej se je povedalo tašči (in je rekla, da je to lepo), tast pa: " ja kaj pa vem, ja ne vem, prav.." Mislim ej, sem se počutila, kot da bi ga spraševali za njegovo mnenje o najinem otročku  (če ga lahko imava ali ne??!!)
Ker pa načrtujeva poroko v letu 2009 že 3 leta, je moj želel naznanit novičko na svoj rojstni dan.... kar žarel je od sreče  .... pa še steklenico vina jima je nesel.... potem pove, da se bova poročila in onadva..... nič, tišina.... pa še tišina.... no, mislim, da sta čez 5 minut vprašala, kdaj bo.... in to je bilo vse. Torej, kot da se ni nič zgodilo
Da ne bo kdo mislil, da pričakujemo, da bodo piknik in žurko naredili zaradi teh novičk- sploh ne!
Čeprav sem navajena takega odziva, mi to ni normalno. Pomislite, če se lastni starš ne veseli sreče svojega otroka.... za koga se bo pa veselil???!!
|
Natisni
Ta je bila pa huda Kalbo. 
