Anonimen
|
Ljudje se včasih hecno odzovjo, pa to ne pomeni, da jih ne zanima. Vsak ima svoje izkušnje glede določene teme in zato včasih res čudno reagirajo, kar pa ne pomeni, da bojo ves čas čudni! Evo moj primer:
Moj oče mi je pri moji prvi punčki, potem ko sva mu cel dan vedno bolj konkretno namigovala, pa ni in ni nič razumel, dokler nisva konkretno povedala, no, ko sva prišla z besedo direkt na dan, je pa najprej rekel: "Ja, kaj pa tvoj doktorat?" In prav nesrečno gledal... Pa sem bila 28 let stara (čisto nič premlada za otroke), pa sva bila z lubijem 8 let skupaj, tudi že živela skupaj,... Pa si je v bistvu tudi sam želel vnučke (je pred nosečnostjo kdaj rekel, da bo fajn, ko bojo) in jo ima zdaj zelo rad! Takrat pa ni nič več vprašal, kot da nisva nič omenila, kot da ni nič, nič kdaj imam rok, kako je, nič, čisto nič, razen tega dokorata ... Verjetno zato, ker je on vlekel svoj doktorat zelo dolgo, malo smo bili pa tudi mi trije otroci krivi zato, gotovo... pa se je bal zame. NO, ampak čez nekaj dni me je poklical in povedal, da je sanjal, da je fantek (rodila se je pa punčka ).
Moja mama je pri prvi punčki bila zelo vesela, pri drugi (zanosila sem 9m po porodu) pa čisto nič! Bila je vidno zaskrbljena, čisto nič ni vprašala, niti kdaj mam rok, niti kako sem, nič se ni veselila, nič! Ona je pač precej sama skrbela za nas, ko smo bili dojenčki, ker je oče pri prvih dveh delal dve službi, da smo preživeli, pri zadnjem pa je delal hišo... Tak da se ji je zdela že sama misel, da bi imela dva dojenčka naenkrat, grozna! Ker ona ne bi zmogla. To mi je tudi povedala, pa da si dosti upam in da bo zelo naporno... Sem ji razložila, da imam jaz lubija zraven, da mi pomaga, pa da bo že, da ni problem, da sva si tako želela. In zdaj se že veseli naslednje vnučke!
moj brat je šel stavit s svojo punco, da imam rok decembra, ona pa je stavila, da 10.1., ko ga imam res... Skratka bratec si niti meseca ni prav zapomnil , kaj šele da bi se sam spomnil vprašat, kdaj imam rok... Pa vseeno lahko računam nanj, da mi bo pomagal, če bom rabila!
Tak da: ne jemlji tega preveč osebno - to nima veze s tvojim otrokom, nima veze s tabo, to ima vezo samo z njihovimi izkušnjami in strahovi! Gotovo bodo šli čez to in se s tabo veselili otroka, brez skrbi! Eni se pa enostavno ne spomnijo, kaj naj rečejo/vprašajo v takem trenutku, ker so tako presenečeni in pač ne delujejo dobro pod stresom! Boš videla, najkasneje takrat, ko bosta videla , se bosta popolnoma zaljubila vanj/o!
Mene pa vedno znova razveselijo odgovori od ronje :).
|
Natisni
želim ti čim lepšo nosečnost in da boš kmalu crkljala svoje dete! 
in se ne obremenjuj s tem. Sem imela podoben primer - sva se brezveze začela z možem samo prepirati in sem opustila zadevo. Sedaj se je zadeva sicer malo spremenila, a meni je grenak priokus ostal...
