Gina
|
IZVIRNO SPOROČILO: Tinkula
100 ljudi, 100 čudi, kajne? Le kaj bi bilo, če vsi enaki bi po Svetu hodili?
Pa saj ravno to ti pravim!
p.s.: če jaz rečem mojima dvema ta velikima otrokoma, da morata oba z mano na žurko, bo enemu to veselje, drugemu pa kazen in če rečem da bosta oba doma, bo drugemu to veselje in prvemu kazen. Z zahtevanjem enakosti bi jima delala krivico. Tako to je. Samo dokler imaš še majhne otroke, se tega ne zavedaš zelo dobro, enakost enačiš z enakimi dejanji starša, kar je daleč od resnice.
Če rečem moji otrokom,d a jih imam rada, bo dvema to všeč, tretji mi pa reče, kaj mi to pripoveduješ, saj to že vem. Če dam mojim trem otrokom lupčka, bo enemu to zelo všeč, enemu srednje, tretjemu gre na živce, ker sem prišla zaradi tega razloga k njemu. Če rečem mojim otrokom če se gremo igrat igrice,človek ne jezi se, karte.... bo eden od sreče skoraj počil tolk se bo čutil ljubjenega, drugi bo prisedel z veseljem, ampak mu bo vseeno, če se tudi nič ne grem z njimi, tretjemu se to zdi čist brez veze in mu gre na živce....
Kako torej veš, kdaj otroku delaš krivico? Kako veš, kaj je njemu izkazovanje ljubezni? Pri dveh letih skoraj gotovo še nimaš glih čist v nulo pojma. NIhče ga nima. Problem je, če tega pojma nimaš niti kasneje, ko otroci rastejo, pa če jih hočeš ves čas enačit. Enakost ni v tem, da nudiš enako stvar v enakem trenutku. Enakost je, če jim nudiš vsem tisto, kar je njim fajn. To je njim nudenje ljubezni, ne pa če dobi lego kocke, ki jih bo v kot zabrisala, čeprav bi bile zanjo ljubezen pučke. Samo da bo "enako".
|
Natisni
. 
. 
