čipka
|
Jaz bom pa povedala primer moje mame: jaz sem se pri 22 odselila od doma (mene je mama imela pri 19) s prvim možem in kasneje po ločitvi ni imela več otrok. Pri svojih 35 je spoznala krasnega fanta, s katerim je še danes. Pri 41 je zvedela da je noseča. Šok! Za vse nas. Ona sicer dela v državni firmi (materialistično je priskrbljena), svoje stanovanje ima, avto ima, prostor za dojenčka ima ...vse super! Problem je vseeno nastal, ker je ona komaj začela živet kot je temu sama rekla. Neodvisna je bila od drugih, s fantom sta se videvala mogoče parkrat na teden (tko jima je pasalo) zarad obveznosti v službi in pa zaradi svojega interesa. Hodila je s kolegicami na kavo, tam pa tam so imele kar pidžama party pri njej doma...mislim...moja mama je bila vedno bolj "tinajdžerska" kot jaz. Vseeno se je vedno držala reda kar se tiče posla in drugih stvari. Glavno..ko je zvedela da je noseča, je najprej pomislila na to, da bo mogla naslednjih 20 let spet imeti neko "breme" in vse to kar si je "ustvarila" bo padlo v vodo-no ne bi glih padlo v vodo, le neko kot sem rekla odgovornost bi si nakopala sebi in fantu, ker roko na srce celih 22 let me je gledala in končno znebila-bolj grobo rečeno, vendar vseeno. Odselila sem se pa povsem zaradi tega ker bi si rada ustvarila svojo družino s fantom s katerim bi živela in hvala bogu danes sem stara skoraj 26 in sem živim še vedno z njim. No, takoj ko je pa pomislila, da bi bila babica je pa vriskala in vpila, da je zdej pa že skrajni čas! Nato smo se vsi trije usedli in pogovorili, čeprav sem hotla, da se o tem pogovorita sama, je vztrajala, da moram biti prisotna in povedati svoje mnenje. Glavno, po dolgem pogovoru z nama (jaz in njen fant sva bila na tem da obdrži otoka) no, jaz sem si vedno želela brata ali sestro ki je nikdar nisem imela. Njen fant še tudi od prej ni imel otrok in si ga je želel, pa tudi njej je na čelu pisalo, da si ga po eni strani želi. Po kakšnem tednu razmisleka je povedala da bo otroka obdržala in da se bo pač odpovedala tisti svobodi katero je imela "kratek" čas-njen fant se bo preselil k njej in da bo začelo navo družinsko življenje-jovo na novo. Uredu! Če sta se tko odločila tudi prav. Vendar sem nekje v mojih "malih možganih" vedela, kaj to pomeni zanjo, ker jo dodobra poznam. Tko srečna kot je bila teh 5 let "svobode" je še nisem videla nikoli.
Naslednja njena 2 meseca nosečnosti je kar dodobra prenesla in še enkrat povem-je potem nisem več videla od srca nasmejati. Enostavno se mi je zdelo da ni srečna in pika in to sem ji tudi povedala, čeprav je trdila drugače.Ko je bila v tretjem mesecu pa šok! Imela je neko...kakosežereče neko tvorbo joj ne vem kako se reče na maternici in ji lahko ful škoduje. Enostavno je mogla it na operacijo vse "odstrant-tudi maternico. To je sedaj že 3,5 let nazaj. Sedaj je vse tako, kot je bilo pred njeno nosečnostjo, z razliko v temu, da bo čez par dni postala babica.
S to zgodbo sem hotela enostavno povedati, da če se že odločiš za kaj takega, se moraš najprej vprašat koliko si ga res dejansko želiš, kakšno stanje imaš doma(materialno, z možem, s stanovanjem), plus tega je tveganje pri 40,41 veliko za dojenčkovo in tvoje zdravje. Odločitev bo pa vedno in samo tvoja.
Srečno! In odloči se po srcu in po pameti in posvetuj se s svojim ginekologom.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
(par let) nama otroci že počasi zapuščajo in sva si zaželela nekaj na frišen.
A ste pripravljeni še pri 55 -tih hodit na govorilne, pa ko so ženske v meni je pa otrok v puberteti - mislim , da je to težko za oba. In zadnjič mi je ena pediatrinja rekla, da taki otroci nimajo mame ampak dve stari mami, če bi bila tvoja mama ali tašča še živa. Velika medgeneracijska razlika. Saj pravim, sedaj in nosečnost ni problem, kaj pa čez 20 let? Samo tolk, odgovor na vprašanje.
Kakšno posploševanje. Kako pa ti veš, da mlade vse to lažje prenesete, kot me, ki smo si že naložile četrti križ? Po eni sosedi? Sama sem imela otroka pri 19 in pri 38. Pa imam sedaj mnogo več energije, pa tudi znanja in izkušenj za svojega otroka. Pa še z eksistenčnimi problemi nisem obremenjena, lahko preprosto uživam v materinstvu. 
