Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati? Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.
Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Več o tem
Ne še...nekje ti je naredilo KLIK, in tvoje teme so postale drugačne...iščeš, grobo rečeno, smisel življenja (predvsem gledano s čustvene plati). Nekaj te je "zdrmalo".....
_____________________________
"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa". R. Tagore
Ma jok, zdi se ti. Filozofiram jaz že dolgo na to temo, samo zadnje čase ne dosti na tem forumu. Manjka moška družba. Uspelo vam je odgnati še tistih nekaj zvestih ženskarjev.
Po moje je prava oseba mit . Verjetno težnja po takšni osebi izvira še iz časov, ko je bila poroka med dvema več ali manj stvar dogovora sorodnikov teh dveh oseb. Ali pa zgolj želja srečati nekoga, ki bo vse dotedanje probleme in bolečine s svojo prisotnostjo uničil, skratka iluzija namesto prevzemanja odgovornosti za lastno življenje in srečo. Zase vem, da je nekdo bil zame rojen (in jaz zanj, seveda), ko sem imela 22 let in ko dandanes srečam to osebo, sem prav vesela, da lahko poklepetava in da se po klepetu lahko vrnem v svoj svet, kjer te osebe ni . Hočem reči, da se ljudje spreminjamo in imeti ves čas ob sebi osebo, ki bo lahko naš enakovredni partner, tudi skozi spremembe... težko ! Menim, da je v življenju nujna potreba po menjavi partnerjev, če želimo imeti zadovoljivo partnerstvo na vseh področjih. Na koliko časa ? Ne vem. Zase lahko rečem, da sem se v zadnjih 15- letih precej spremenila in če analiziram, bi lahko rekla, da bi v tem času morala zamenjat vsaj 2 partnerja, s pogojem, da je trenutni , tretji, že adaptiran v okolje . No, ob dejstvu, da smo družbeno prisiljeni v monogamne zveze, pa ne bom zgubljala besed . Skratka verjamem v magično kemijo med dvema, ki te dvigne par metrov od tal, ne verjamem pa, da ta zadeva lahko traja in traja....
Tvoj krik po menjavanju partnerjev bi lahko pomenil dvoje; prvič, da si ti izjema, ki potrjuje pravilo, da smo ljudje res monogamna bitja in drugič; da si ti dokaz, da je monogamija res družbeno določena norma zato, da na svetu ne bi obstajal družbeni kaos.
Če razmišljamo, da smo ljudje blazno radovedna bitja, da radi premikamo meje in jih nato zopet prestopamo, bi komot lahko rekel, da imamo to biološko potrebo spoznavati se. Tudi seksualno. Če te potrebe ne bi bilo se ziher ne bi ozirali za drugimi.
In še zmeraj držijo pravila iz votline, ženske čuvajo ogenj (potomstvo in dom), moški so pa lovci (ko zaplodijo in naberejo dovolj hrane za aktualni rod, se že ogledujejo po novih trofejah) !
Hm.....jaz sem mojega spoznala kot pubertetnica pred skoraj 12imi leti. Z njim preživela najstništvo, faks, prvo zaposlitev, osamosvojitev, totalno spremembo v mišljenju, smrti bližnjih, ki so me zelo spremenile, bolezen ki me je čisto spremenila, nezmožnost ustvariti si biološko družino, ki naju je tudi čisto spremenila, v bistvu ogromno življenjskih sprememb ki so naju preoblikovale......pa je še vedno človek ki ga želim imeti poleg sebe in ki mi navsezgodaj nariše nasmešek na obraz. Sva rasla skupaj. In jaz verjamem da lahko traja
Good point samo v primeru ko je garanje v eni smeri. Če sta rokave pripravljena zasukati oba, je delo toliko lažje.
Če oba večino časa garata, se mi še zmeraj ne zdi veza perspektivna. Rajši naj si najdeta koga, s katerim bo večinoma lepo, samo kdaj pa kdaj pa kaj za zmenit...
Sicer ste pa zafilozofirali v nulo! Kar se mene tiče: so napake, ki jih sprejemam, niso sicer praktične, ampak na trepalnice se pa zato ne bom metala, če lubi skoz ključe zgublja, recimo. So pa napake, ki so mi nesprejemljive in če tako najdem pri njem, pa prej nisem vedela, da bi tam bila, mu lepo povem, da to mi pa ni pa konec. In se lahko sam odloči. Enako on: tolerira moje zamujanje, ker ve, da se trudim, da ne bi, pa mi ne rata. So pa stvari, ki jih ne tolerira in tega pač ne bom počela, če čem bit z njim. Simpl ko pasulj
In spreminjanje je del osebe, del odnosa in del ljubezni. Nič ni narobe, če ti kdo pri tem pomaga. Vem, da bi bila brez njega slabša, ker mi pomaga poboljšat moje napake - in obratno. Sva pa oba bolj samokritična kot kritična drug do drugega, kar je zelo praktično , ker se prej jeziva nase kot obratno.
IZVIRNO SPOROČILO: tehnofil Popolnost ni element definicije prave osebe, zato že je nastavek teze napačen.
Poglej ti njega kako mi je misel vzel iz konteksta
IZVIRNO SPOROČILO: Bakfark Pojem "prave osebe" je le zabloda? Ker popolni ljudje ne obstajajo ne verjamem, da obstaja človek na svetu, ki lahko popolnoma zadovolji vsa naša pričakovanja, k čemur čim bolj težimo, ko iščemo tistega ta pravega
No, da ne bo iz konteksta.
To kar si ti napisl, sem napisal skrajšano in poenostavljeno. In mežik zato, ker sem razumel, da oba misliva podobno.
p.s. nikoli ne jemljem iz konteksta, citiram pa samo del sporočila na katerega celotnega se nanaša moj odgovor, ker je pregledneje kot 4x citiranje citiranih, da ne veš več kam kaj paše.
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
. 
! 
, tretji, že adaptiran v okolje 
. 
. 
!
V primeru da je prava oseba = popolni človek. 
