|
ronja -> RE: Imajo njegovi starši prav?!? (21.8.2008 10:28:35)
|
beba, po moje imaš dve možnosti:
a.) resen pogovor z možem
b.) če to ne bo rodilo sadov in ga zato ne misliš zapustit, pogovor s tvojima prvima otrokoma
Vsak človek se mora enkrat osamosvojit od svojih staršev - ne samo finančno, ampak tudi čustveno in enkrat mora na prvo mesto postavit svojo primarno družino - takoj naj bi bilo, seveda. Če tega ne naredi, pravimo, da je mamin/očetov sinček oz. hčerkica. Dejstvo je, da jih veliko tega ne naredi in imajo vseeno družine in tudi nekak funkcionirajo. Odvisno, koliko to njegovo ženo/moža to moti in koliko se stari starši vmešavajo v to družino... Variacij je neskončno in ni ene prave meje, kaj je prav in kaj ni več sprejemljivo - za vsakega je drugje...
Ti veš, koliko te to moti in koliko si pripravljena žrtvovat za to, da si z njim in veš, koliko tvoja otroka že razumeta stvari. Tudi je malo odvisno od tega, koliko časa ste že skupaj družina - če sta bila otroka še majhna in ga jemljeta kot "pravega očeta", je stvar veliko bolj resna kot če sta prišla vidva skup, ko sta bila prva otroka že starejša in ga jemljeta bolj kot "tvojega partnerja". Ker če se mamin partner ne postavi zate, je manj hudo, kot če to naredi nekdo, ki ga imaš za očeta, pa kri gor ali pa dol.
Sama imam zelo nizek prag tolerance za mamine maze, (če moram živet z njimi), zato sem svojemu lubiju zelo hitro - pa še vedno prepozno, bi bilo boljše, da bi še prej - postavila ultimat: da pač mora zbrat eno, ker eno bo prizadel - če nič ne naredi, prizadane mene, tak da tudi nič je izbira, jaz pa z mamino mazo ne mislim živet. Povedala sem mu, da ga prej nisem imela za takega in če sem se zmotila, bom napako popravila, saj je vedno vedel, da tega ne prenesem (tudi se sama vedno postavim za svoje pred svojimi, če se mi zdi, da kdaj kaj takega rečejo - čeprav niso tako vsiljivi).
Situacija je bila drugačna kot pri tebi, njegova mama se je samo preveč vmešavala v nas in ves čas bi morali bit skupaj, kar je bilo meni preveč. Ampak bistvo problema je bilo pa isto: on je moral it čez to, da bo prizadel mamo, ker ne bo po njeno. Ko je prebral tisto pismo, mu je nekaj kliknilo v glavi, očitno je sprevidel dejstva, ki se jih prej ni hotel zavedat, povezal stvari in se je šel še isti dan zmenit. In se je potem menil, dokler se ni zadeva umirila, ni odnehal takoj, češ probal sem, pa se ne da... In je ostalo tako - če tašča še kaj probava, jo sam postavi na realna tla. Sem zelo ponosna nanj, da je to naredil in da zdaj nimam več skrbi s tem, sem pa bila takrat na koncu... Tak da se tudi srečno končajo stvari
Ampak moraš pa vedet, da tvegaš, da se razideta, če on ne zmore it čez to. Jaz sem vedela, da tako itak ne bom mogla živet, ker preveč cenim svobodo in mi je bilo res grozno in sem to pač tvegala - se mi je pa zdelo fer, da mu prej povem in dam šanso, da se sam odloči, ne pa jaz namesto njega. To ti pišem zato, ker si že v prvem stavku napisala, da verjetno ne boš nič rešila - ne smeš it že s tem prepričanje v pogovor, za katerega že vnaprej veš, da bo prepir... Če že vnaprej veš, da bo samo prepir in se en bo nič zgodilo, potem se skoraj ne more nič drugega zgodit... Moraš bit ti pripravljena nekaj zastavit ali spremenit.
Ne vem, če bo tvoj dragi reagiral tako kot moj, ker je razlika, če ti neko vedenje toleriraš par mesecev in se še malo buniš vmes ali pa če ga toleriraš par let... Zato verjetno ne bo šlo tako hitro, vendar se splača potrudit. Če veš, da se bosta skregala in ti je težko povedat vse to, mu napiši - tudi on bo lahko v miru vse prebral in premislil in se potem pogovorita...
Vsekakor mu povej/napiši tudi dogodek s hranilniki - ker je zelo simboličen in ker se tu ne bo mogel zgovarjat, da mlajši otroci rabijo več - ker kar se denarja tiče gotovo ne drži...
Želim ti, da bi dragi sprevidel, da delajo njegovi starši res razlike, vendar za to boš rabila konkretne dokaze - in ta s hranilniki je res dober. Ker fantje pač rabijo dokaze: tudi jaz sem lubiju morala rečt dobesedno tako: zmenili smo se, da se dobimo 1x na teden, do zdaj pa mi povej, če je bil kak teden, ko bi se videli manj kot 3x, večinoma pa večkrat - nauči se štet! In takrat je ugotovil, da je res!
Če veš, da bi bila neglede na tole rada z njim, ker ti sicer tako zelo odgovarja in te to ne moti toliko, da bi ga zato zapustila, potem pa ne izzivaj brezizhodnega prepira in mu nežno povej, da bi rada, da bi se tvoji otroci dobro počutili in da ne bi bili ljubosumni in da je ta dogodek s hranilnikom tvoja otroka zelo prizadel in predlagaj, da neseta naslednjič k njegovim staršem še dva hranilnika, da jih bo dala tašča zraven in bosta gor njuna imena in da bosta potem vidva dala tašči denar, da ga da še v ta dva hranilnika. Tako tašči ne bo treba nič spreminjat, mogoče se ji bo pa sčasoma vseeno blesavo zdelo in bo sama dala tiste kovančke not. Potem tudi vedno nosita še take sladkarije, kot jih ona daje tamalim, še za tavačja dva in zahtevajta, da prinešeno da tavečjima. To se mi zdi, da ni pretirana zahteva in bo verjetno tudi tvoj dragi za, tudi če je mamina maza.
In če tudi to ne bi šlo, se zelo odraslo pogovori s svojima starejšima otrokoma, da so pač nekateri ljudje premaknjeni, da pa greste tja zaradi očija, ker so to njegovi starši, da je njemu lepo. Da si ponosna na njiju, ker sta tako super otroka in da ju imata oba z očijem ravno tako rada kot tamaladva. Babi ju sicer nima tako rada, ampak ona je blesava.
|
|
|
|