nell
|
Pozdravček in dobro jutro punce! Mi smo pa doma - tralalalala - komi sem čakala da pridemo - včeri nas je ati pripeljal - jupiii. Za nami je že prva skupna nočka in je bla kr lepa, moram rečt. Pa še en povzetek moje porodne zgodbe. Porod so mi sprožal 3 krat. Sprejeta sem bla v nedeljo in v torek sem prvič dobila eno prijetno vaginalno masažo, da sem tulila zraven in porcijo gela. Okol 17 h so se začeli popadki in ob 21 so bli že tok močni in redni, da sem mislila, da bm lahk šla že potiskat, potem so v roku ene ure popolnoma izzveneli. Po vaginalnem pregledu so ugotovili, da sem odprta komi 2 prsta in da nima smisla nadaljevat, bomo počakal naslednji dan. V sredo sem dobila spet tisto isto masažo, ki je še bolj bolela, ker sem imela od popadkov in prejšnjega dne že vse razboleno in seveda spet porcijo gela. Cel dan se ni dogajalo nič. V četrtek sem se samo vsedla na stol in sem se že cela tresla, ker sem vedela, da me čaka spet tista masaža - bolel je še enkrat bolj kot prejšnji dan - res sem tulila - gela mi pa potem ni dala. Ampak se je le končno odločila, da bi blo pa dobr pogledat kaj se kej z mojim otrokom dogaja in me pošlje na UZ. Tam dr. Pirc ugotovi, da se tamali zarad večje teže ne more spustiti v porodni kanal in da se js popolnoma nič ne pripravljam - se nisem nič odpirala. Ko je izreku besede, da to ne bo šlo drugače kot s sekcijo mi je prav odleglo, ker sem želela da končno rešijo mene, pa skrbel me je že za tamalga. Torej planiran CR v petek ob 9.00. Ampak so me v čtrtek cel čas dajali taki čist rahli krči, čist nič podobni popadkom, sem mislila, da morm sam na wc. Okol 17 mi odleti čep in pol so se že začel bolj pogosti popadki pa še zmer nič kej močni in na momente so čist izzveneli. Ob 21 je ctg risal redne tri minutne popadke, še niti ne pretirano močne. Pokličejo zdravnico in me okol 23 spet priklopjo na ctg situacija približno enaka. Ko me želi ginekologinja pregledat še vaginalno, mi poči mehur in odteče zelena plodovnica. Potem je šlo pa vse po zelo hitrem postopku, tko da se ga kr bolj mal zavedam. V 35 minutah, sem uspela poklicat lubita in mamo, me pripravil na operacijo, pa še rodila sem. Ekspress. Hvala bogu je bilo z malim vse vredu. Moj ga je itak takoj lahk vidu. Prišu je tud do mene, tko da mi je on še enkrat povedal, da je s tamalim vse ok, kar mi je ogromno pomenl...pa tamalega so mi tud takoj pripeljali - mal čez polnoč sem ga prvič vidla in takrat se je tud že prvič na joško prklopu. Ja dojenje je pa spet ena druga pesem. Moje dete je tok neučakano, da joške sploh ne zagrabi...no razen če ma res dober dan. Mam pa še bolj ploske bradavice in mu kr uidejo...tud nastavki ne pomagajo. Tko da si zdej izstiskam in ga tko hranim, včasih moram dat še nadomestek, ker nimam dost mleka. Ampak v porodnišnici sem pa skor živčnega fasala, ker me je vsaka sestra drgač učila, vsaka je neki drugač hotla...ena je vztrajala pri dojenju leže, druga sede, potem tisto prekleto tehtanje pred in po dojenju in sva bla oba že tok nervozna, da sploh ni čudn da se ni hotu na joško prklopt ...une tam pa vztrajale, kot da je to edina pot. Zdej ko sva doma, je že lažje...pač nardiva po svojem in sva oba bolj mirna. No to je pa približno to...ampak smo preživeli in zdej mamo tazga krasnega čmrleka doma. krasen dan vam želim
_____________________________
Življenje je čudež, vsak dan znova!
|