nell
|
Mojcek - si kr težko predstavljam kako more bit, k se skos neki dogaja okol tebe pa še mali dojenček...sej tud pri nas delajo, sam mi to doživljamo bolj od daleč...je le v kleti, pa tud ne tolčejo tolk...drgač bi se mi obrnal. Glede cajta, pa niti ne bom govorila...naš mali je skos priklopljen name... spi na rokah, ker noče zaspat v postelci...ko zaspi na rokah (beri trdno, tok da smrči) in ga dam v postelco se čez 5 minut prebudi in ce dere kot jesihar. Sva že postlo prestavlala, ker sva mislila, da mu lega ne odgovarja ... bučmana midva. Mislim, da smo si ga mal razvadli zdejle ko so bli tile krčki. Sem se pa js danes zjutraj ob 6 zbudila v joku, bila čisto na dnu, ker se mi je zdel, da sam previjam nosim tamalega in ga hranim...še za tuš mam mal bolj mal cajta. Pol sem se pa opoldne ko je mali končn zaspal sama s sabo dol vsedla, se pogovorila, mal prebrskala po netu in se pol pogovorila še z mojim lubitom. Se mi zdi, da je zdej k je vidu, da sem pa že bolj aktivna vedno več odgovornosti prenaša name in danes je šel v ta ekstrem da je sedel za računalnikom in igral igrco, js pa s tamalim v eni roki, z drugo roko pa hrano pripravljala, že cela na psu. Sva se kr hitr pomenla - lahk rečem HB, da sem tip človeka, ko koj povem, da mi neki ne paše...je blo popoldan kr drugače. Pa tud s tamalim sem se pomenla oz. sama sebe prepričala, da še nisem slaba mama zato, če ga pustim da par minut joka v postelci. In prejle sem ga res pustila, da je mal jokal, js sem mela med tem čist solzne oči, ampak sem se prepričala. Po parih minutih, sem šla v sobo, ga vzela k seb, ga polupčkala, se vsedla da kavč in je prec zaspal... Najbolj hudo je, k ga vidim da je tok utrujen, da ma čist steklene očke...previt, nahranjen, brez krčev, spi na rokah...v postli pa ne. No ja očitno bo pač treba odkrit svašta taktik, da ne bodo naši bibeki sam nas prenašal okol ampak tudi mi mal njih...pa tudi če nas srce kdaj zaboli. No pa sem mal izlila svoje tegobe
_____________________________
Življenje je čudež, vsak dan znova!
|