|
RE: Celjske in okoliške čveke, 2. del 17.2.2009 11:04:01
|
|
|
|
Janeja
|
Ropotuljica, super. Si videla, da se vztrajnost izplača. Mulčki so prav zviti in dobro vejo, koga lahko izkoriščajo. Ampak si potem tudi hitro pridejo gor, ko se odločiš, da tako ne gre več. Samo vztrajat moraš. Če samo enkrat popustiš si spet na začetku. Malo se kruto sliši . Samo mislim, da otroci rabijo nek urnik oziroma ritual pred spanjem, pa je vse lažje. Pust: Jan bo spet batman, ker so vse druge maska butaste . Se pa nič ne pritožujem, bomo spet mal prišparli. Lea se pa še ni odločila, ali bo kravica ali spet čebelica. Smučanje - jaz sem včeraj pa tak šok doživela, da sem se cela tresla. Pride Jan domov s smučanja, veselo razlaga da je bilo super, samo zeblo ga je menda. Pol pa grem zlagat njegove mokre stvari iz torbe in vidim, da ima trenirko, v kateri je šel na avtobus čist premočeno, kombinezon, v katerem naj bi smučal pa čist suh. In ko ga vprašam, kako mu je to uspelo mi pove, da sploh ni imel kombinezona - smučal je v navadni tanki trenirki! Jaz sem mislila, da me bo kap zadela. A si ga predstavljate, na minusu, valda je padal po snegu, bil premočen... OK, je tudi sam kriv, da ni rekel komu, da še ni oblečen, samo da pa nihče od učiteljev ni videl, da se otrok smuča v trenirki, mi pa tud ne gre v glavo! Ful sem bila razočarana, res. Danes pa še moj zadnji počitniški dan. Še dobro, da mi je vsaj AB končno prijel in sem danes že dobro.
|
|
|