asso
|
Ojla, še mene na hitrco.
Jap, nič ni po pričakovanjih pač gre vse bolj počasi, ampak bo šlo.
Danes sem se pa prav vidla v Tejčini zgodbi. Jaz sem tudi mislila jo mahnit dve urci, ampak čim sem šla ven jok, jok in jok... nič ostala sem tam zjutraj, skoraj mi ni uspelo se umaknit na hodnik. Slaba novica pa je bila ta, da spet ne bodo šli ven. Sem mislila, da mi bodo šli ven in med tem časom, da jo bom mahnila, potem pa je še Nastia prišla in delalal probleme... no na koncu je šla tudi Tarin z Nastio ven. Na hodniku, ko sem šla za njimi pa nek bum, kar na jok mi je šlo, sem imela že sovzne oči od vsega napora, ampak se nisem pustila in sem si mislila spet en dan v vrtcu, nakar je po nekem času tudi Tarina skupina prišla ven in sem jo res mahnila za ene dve urci. Ni bilo tako hudo, jokala je, ampak se je hitro umirila. Ko sem prišla nazaj je malo jokcala, ampak tega sem itak navajena, potem si je šla lepo pridno umit roke, se vsedla za mizo... brez problema, seveda dokler me ni vidla. Nato sem bila tam še cca. eno urco z njo in zdej obe lepo spita in jaz grem tudi se vrčt, ker me počasi še glava boli...
Jutri pa kar koli se zgodi, grem in pridem po kosilo. Pač bo jokala in se bodo že znašle.
Je bil samo en fantek, ki je res non stop jokal (razen zunaj), jedel ni nič, ker je joka in na koncu je od vsega hudega zaspal v naročju vzgojiteljice, ampak pač se bo navadil.
Pa še to za konec. Tarin pravi, da jutri gre spet v vrtec in da je bilo lepo. Tudi noni pove, da je jokala in na zakj odgovori mama. Je pa tudi vzgojiteljico lepo pozdravla s pravim čao - prvi njen čao in to vzgojiteljici 
_____________________________
Everything will be OK in the end. If it`s not OK, it´s not the end yet.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Pa tako rada bi še kakšno rekla. 
Sem šla raje pred vrtec da ga ne slišim in da počakam če jim ga bo uspelo umirit. No, ko sem čez kakih 15 min stopila nazaj v vrtec sem takoj zaslišala naš jooook... še vedno! Najprej sem se zlomila jaz, ko pa sem se umirila sem šla nazaj notri in mali se me je prijel kot klop in je kar trajalo preden se je umiril in se je spet nazaj zaigral. Ampak vzpodbudno pa je, da je kljub vsemu, ko sva odhajala, obema vzgojiteljicama dal pa-pa in ljubčka. Jutri pa moj prevzame uvajanje. 
..ne vem kdo je bolj jokal, jaz ali Matia!!! 
zate!!!
)... nas je Tinkarina vzg. povabila s hodnika v njihovo igralnico in se je Ema tam totalno zaigrala ... in ko je bila ura 9 in je bilo treba it v njeno skupino, je bil grooozen jok, ki ni minil kar tako. Tati je ostal z njo v skupini in je razočarano poročal, da se je sicer potem pobrala in začela veselo razkazovati vzg. kaj zna in kako teče in kako poje itd ... a ni bilo nekega fit backa ... da o kaki iniciativi in toplini, dajanju otroku občutek, da je dobrodošel in sprejet sploh ne razpravljamo. Pri vsem skupaj je najboljše to, da je Ema šla domov vesela in se še bolj vesela danes vrnila nazaj v vrtec, kjer je ostala sama 1 uro. Ker ji v njenni igralnici ni dogajalo, se je enostavno znašla in šla skozi kopalnico na obisk k sosedom 
