cebrca
|
Drugače pa ČESTITKE VSEM MAMICAM (ena pred mano in mislim da šest za mano na seznamu), ki vas nisem mogla spremljat v živo, kaj se dogaja! Bravo punce, pridno cartajte! Vsem ki pa še čakate (v skladu s PDP) pa GO GO, da bo mlaj naredil svoje! Jaz počasi prihajam k sebi in si vsakič malo več trenutkov priborim tudi zase. Vaja dela mojstra in je tako vsak dan lažje! Se vam moram pa še enkrat vsem zahvalit za so skrb in spremljanje na forumu. Nisem huda, ker ste klicale, prej ganjena, ker vas je tako skrbelo. Oglasila sem se pa takoj, ko sem bila kolikor toliko pri sebi! MOJA ZGODBA Zjutraj ob pol petih mi je počasi začela odtekati voda, tako da sem rabila 10 min, da sem ugotovila, da je to to. Moj je šel še v štalo , potem pa hajdi proti LJ. V P mi je voda začela oreng odtekati, čez sem dala vso proceduro in okoli osmih so se začeli moji popadki na 6 minut. Ob 9h so me pošibali v porodno sobo in sem bila odprta 1,5cm. Da skrajšam: našibali so mi umetne popadke, ker moji so bili sicer močni ampak se nisem odpirala! Potem sem preživela 12 ur popdakov na 4 do 2 minute. HB da je bil z mano in mi pomagal dihat. (Dihanje res pomaga !!!!!) Vmes so se zamenjale 3 babice (eden je bil mlad fant, ki se je mojemu totalno zameril, ker se pri zdravniku ni nič potegoval zame). Ko sem bila popolnoma odprta, sem morala potiskati. V tem času me je zdravnik 3X pregledal in v tretje rekel CR (jaz sem se kar oddahnila, ker nisem mogla več). Imela pa sem zastoj poroda, ker sem imela čisto medenično vstavo in se mali ni spustil niti za mm. Za info pregledujejo z roko, pri meni je šel tako daleč, da je otipal ritko od malega (bolelo je ko , še huje kot popadki). Čutila pa sem popadke samo v medenici in nikjer drugje! CR je trajal približno 40 min. Spomnim se, kako so me pripravili in kako sem se morala prestavit na mizo. Moj naslednji spomin pa je, ko vidim mojega kako drži najino štručko in mi govori, da imava sina Na intenzivni sem se zbudila ob 11H zvečer in hotla kar vstat, da bi prišla do mobitela, seveda tudi mignit ne moreš. Dala mi ga je potem sestra, da sem poklicala moža in da sva se zmenila za ime! Moj naslednji spomin pa je, ob 4H zjutraj, ko sem morala vstat za na WC. Brez problema in brez vrtoglavice, se mi je pa tako kri ulila, da sem naredila cesto do WC-ja, sem tako zašprintala, da me sestra, ki mi je tlačila rjuho s postelje med kolena, ni mogla dohajat! Naslednjič ko sem bila budna, pa sem že pisala SMS Zoji Miši kako je z mano! Ob 3H popoldne pa sem prvič videla najinega sineka Ivana in bila kar malo ljubosumna na moža, ker ga je lahko po porodu takoj popestval! Če prav se je vse skupaj vleklo 15 ur (uradno) mi je 12 ur popadkov minilo kot 3 ure. Našibali so me z analgetiki, tako da sem med popadki enostavno samo spala in se spominjam samo utrinkov. V glavi imam nekako samo lepe in smešne spomine. Zadnja babica, ki me je imela v oskrbi, je rekla da sem sprobala obe varianti poroda . Kar se mene tiče, sta mi enakovredni. Pa drugim za spodbudo, mene niso nič prestrašili. Jaz bi šla jutri spet rodit, samo da bi lahko spet držala svojo štručko na rokah. Saj so bolečine ampak je res, ko enkrat mine, niso več važne in jih res pozabiš! Najine bojne rane pa so moji šivi, ki so jih res lepo naredili. Ivan pa je imel čisto opraskano ritko (hraste 5x5 cm na obeh straneh ritke ) od toliko ur popadkov, da je imel na ritki 4 dni obkladke, ampak to se je tudi že zacelilo. Ko sem na kartonu gledala poročilo s CR je bila tudi ekstrakcija težavna in malega so oživljali z masko. Jaz sem potem zastopila tako, da je bila popkovnica tista, ki ni pustila, da bi se pri meni obrnil ali da bi se pri porodu spustil nižje in jim je to tudi pri CR delalo malo težav.
_____________________________
Od 22.7. sije sonček Ivan, rjove pa kot levček! ŽIVIŠ SAMO ENKRAT, A ČE TO NAREDIŠ PRAVILNO, JE ENKRAT DOVOLJ!
|