jovanotta
|
Jaz imam tudi doma mačkona in so mi skoraj vsi pilili možgane zaradi njega (razen mame, ki ima tudi mačke doma). Predvsem vseh "skrbi", kako bo po rojstvu in kaj če bo otrok alergičen na dlake ... Hja, če bo, se bom ukvarjala s tem, ko bo treba. Nisem še prebolela toksoplazmoze, vendar vseeno ne mislim dat mačkona stran. Itak je skozi v hiši, za jest mu ne dajem nobenega surovega mesa, samo vrečke in brikete. Stranišče mu čisti moj, jaz ga pa vseeno še vedno crtam. Bolj pazim, da perem zelenjavo in sadje, tam imam večkrat "strah", če nisem mogoče premalo oprala. Izogibam se tudi domačim salamam in drugim domačim izdelkom, ginekologinja mi je rekla, naj jem raje industrijsko predelano hrano. Pa se držim. Vrtnarim tudi ne in roke si umivam pogosto, pred jedjo obvezno! Moja sestra je med nosečnostjo dobila toksoplazmozo in sploh niso imeli nobene živali doma! In če pomislim, kolikokrat smo po zemlji in peskovnikih rili, jedli vse možne domače in na pol surove reči, jedli neoprano sadje iz dreves in zelenjavo ... vsekakor je dobro bit previden, ni pa treba zdej nekaj pretiravat v ekstreme, da bomo živali od hiše podili in jedli samo kak kruh ... moja prijateljica mi je povedala, da je bla z njo v bolnici ena, katera je dobila toksoplazmozo in to zato, ker je jedla domač pršut. Tako da niso lih mačke zmeraj vsega krive! In pa še otroček se ni okužil, tako da je blo vse v redu. Sem pa že slišala, da so otroci, ki rastejo z živalmi, dosti bolj odporni kot tisti, kateri ne. Jaz sem tudi rastla z živalmi pa mi ni nikoli prav nič kaj dosti falilo. Tako da maček ostane pa pika in naj se drugi postavijo na trepalnice, če hočejo!!!
|