blaža
|
Meni, ko sem imela ss in me je ena sestra peljala v operacijsko posmehljivo reče, da kaj pa jaz jočem, a me je mogoče strah?! ( zgledam precej mlada kljub temu, da imam skoraj trideset let , pa je verjetno mislila, da sem zanosila na rave partyu) Pa ji odgovorim, da me ni strah, da mi je odmrl otroček in pol je debelo pogledala in mi z zeleno rjuho cel cajt brisala solze. Drugače jaz slabih izkušenj v porodnišnici Izola nisem imela in zato, sem obakrat rodila tam. Sem pa po drugem porodu doživela tole, oziroma ne jaz ampak moja soseda, ki je rodila en dan za mano. res ni imela sreče stem, ki od kar je prišla iz porodne, se ji je ta mala cel čas drla, in noben ji ni pršu pomagat. Še ko je kaka sestra pršla je rekla , na prsa, na prsa, ampak mala je bla cela znervirana in po šestih urah joka, tudi njena mamica. Jaz sem ji probala dat kakšen nasvet , pa ni pomagalo, ker je otrok čutil mamino stisko in se je še bolj drl. Ponoči sem ji jaz pozvonila, da je pršla sestra in sem ji rekla, da naj ubogi ženski malo pomagajo.Pa se obrne k moji sosedi in ji reče, da naj se nikar ne sekira, da če njen otrok joče in se soseda pritožuje?! Pa sem ji samo hotla pomagat, res. Pol je ta mali prinesla glukozo in ji celo šprico naenkrat všprica, da je mala pol vse zbruhala, pa tako grobo je blo za videt, da če bi bil otrok moj, bi se kar skregala z njo. Pol, ki ni blo druge, so ji jo odpeljali za čez noč in ta mala je čudežno nehala jokat in je zaspala, pa so rekle mamici: A vidite, samo proč smo jo peljali od mamice, pa je mir. Pri ta prvem otroku, pa mi ga je sestra hotla previt, pa sem rekl, da bom sama in mi je arogantno rekla, da prav, če pa vse znam,, jaz pa njej, da bom jaz previjala, ona pa mi bo pokazala.Ne maram se kregat, pustim se pa tudi ne. Drugače pa sta bla oba moja poroda čudovita izkušnja in vedno dobri ekipi, ki sta mi pomagali , da sem čim prej rodila.
|