diamantina
|
Alja, se sekiraj se. Ena naša asistentka na faksu ima tri otroke, doktorat, moža in svojo hišo. Stara je 32 let, prvega otroka je imela v tretjem letniku faksa. Tako da se vse da, ampak je zopet različno od človeka do človeka. Verjemi mi da pa ni doktorat garancija za dobro življenje, ker v življenju pač ni garancij. Ljudje smo v bistvu zelo enaki in nesmiselno je delat razlike med enimi in drugimi. Vsi se trudimo uspeti po svojih močeh in vsi ljubimo svoje partnerje in svoje otroke. Nikomur niso prikrajšani zapleti v življenju. Moje mnjenje je, da je najlepše, če se par odloči za otroka takrat, ko si ga res zaželi neodvisno od vseh okoliščin, kar pogojuje tudi določena mera zrelosti in odgovornosti ne pa dober avto, doktorat ali lastna hiša. Ne zdi se mi prav, da se kjerkoli, pa naj bo to bolnica, banka ipd. delajo razlike med ljudmi zgolj zaradi statusa. Kot moj brat (patolog) pravi - ko se gre za to, ali določimo diagnozo za kakršnokoli bolezen, ne poznamo razlik med bogatimi in revnimi, tudi potem, ko življenske funkcije prenehajo, smo eni in isti. Tega bi se morali ljudje zavedati. Na bruhanje mi gre, ko me kdo gleda iz vrtoglavih višin, ali pa me nekdo ne upa česa vprašati, ker ne ve, ali lahko ali ne. Na svetu so plemeniti ljudje in manj plemeniti, ni pa ta lastnost pogojena s papirjem o izobrazbi, ki ga hranite doma v omari. Da se vrnem k temi, zame so mlade mamice najstnice, se pravi pod 20. Ena je tudi rekla, da smo danes bolj ambiciozne - se ne morem strinjat - danes zmoremo enega ali dva otroka, kvečjemu tri, včasih so pa ob večjem pomanjkanju zmogle po deset ... tako da
< Sporočilo je popravil diamantina -- 6.7.2008 11:37:20 >
|