sazi
|
Bom bolj kratka - nimamne časa, pa še razpoložena nisem.
Včeraj so me popolnoma dotolkli, ko sme prejela obvestilo, da prijava moje naloge ni sprejeta - o detajlih ne bi, ker se mi že itak rola. Itaka je neizvedljivo, da do jutri popravim dispozicijo, d ami jo odobrijo in da še končam nalogo. Zato sem ponovno prosila za odlog - odgovor še čakam, pa sploh ne vem, če si želim podaljšanja - ja, z vidika, d akončam začeto že, pa veliko časa in denarja sem vložila v to, ampak sploh ne vem, če sem to njihovo k*** nalogo sposobna končat tako kot oni želijo. S samo licenco pa itak ne vem, koliko bom imela dela oz. koristi, delala pa kompliciranih stvari itak ne bom, tako da bi bila tale naloga zame skorja huje od doktorata.
In če mi podaljšajo, bo naslednjih nekaj mesecev spet samo temu namenjenih, mene pa čaka še magisterij, pa delo v službi in otroci seveda - no, sicer sem tudi zdaj veliko z otrokoma, mapak mož pa nima kaj dosti od mene.
Povrh vsega sem kronično utrujena. Zarja mi ponoči vzame uro do dve. Pa zdaj še nekako gre, ko je doma mož (še do konca tedna), da je malo on z njo, ko bo šel pa v službo, pa ne vem kako bom preživela. In danes, ko sem se imela namen naspati, me je razveselil še Lev, ki se je zbudil že ob 6:50 (zaspal je šele ob pol desetih, v vrtcu ni spal in je napol bolan). Sem ga prepričevala, da mora počivat, če ne želi zbolet, pa je zaspal nazaj ob 8:15. Itak, da nisem mogla zaspat nazaj, zdja a tule tipkam, jem zajtrk in se bom verjetno v službo spokala - imam nekaj dela, čeprav naloge pa ne mislim niti odpret. Res sem čisto deprimirana in vsega imam DOST.
Ful sem se veselila tega vikenda, pa sploh ne vem, če ga bomo uspeli realizirat, pa veselja kar ni več . Vse dneve se nekaj borimo....
Ah, sem morala pojamrat.
Gremo pa v Moravce.
Tinkatonka, lepo je brat, da ste v redu. Kar se dojenja tiče - po občutku. Če se ti zdi, da mali pa napreduje in da bi bil za stvar, se še malo potrudi, če ti je pa prenaporno, pa raje ne. Zarja je nekako kombinirala do 5. meseca in je takrat tudi že lepo vlekla, ampak jaz nisem imela skoraj nič več mleka. Pri Levu mi je pa zmanjkalo že pri 2h mesecih, potem pri 4ih 5ih se mi je pa zdelo, da on pa kar kaj bi - žal prepozno.
Ko pa začne mal jamrat, mu pa dudo daš, pa mal pocrklaš pa zaspi za kako urco, pol pa spet hranjenje, gledanje naokrog, spanje. No sej se spomnite kako je to, a ne?
Kar se pa tegale tiče - jaz se nobenega spanja ne spomnim , samo krčki, krčki, krčki, jok cele noči... Spala je podnevi, ko je vso mojo pozornost in še več dobil Lev. Ej, res mi ni jasno, kako imajo lahko eni 5 otrok. ALi sem jaz tako nesposobna ali so drugi otroci toliko drugačni, da je mamam lažje.
No, grem v službo. Evo, zdaj pa vsi spijo. HURA
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Kako je pa kaj Anej sprejel bratca in kako se počuti kot veliki brat
Bi naredila navaden vprašaj, pa imam samo eno roko prosto...
. Dlje ko odlašam, slabše je, zato bom tud js morala ornk poprijet za knjige in se končno spravit k stvari. Itak nama bo uspelo!!
Meni s temi izpiti, tebi še s predavnji, sazi bo pa nalogo končala. 
A ne bo to fajn?
, glede na to da je zelo priznana gostilna. 
